Mandarina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Mandarina
Citrus reticulata
Mandarine vrste Satsuma
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae
Deblo: Magnoliophyta
Razred: Magnoliopsida
Podrazred: Rosidae
Red: Sapindales
Družina: Rutaceae
Rod: Citrus
Vrsta: C. reticulata
Dvočlensko ime
Citrus reticulata
Blanco

Mandarina (znanstveno latinsko ime Citrus reticulata) je drevo in plod agruma iz rodu Citrus (družina Rutaceae) in sicer ena od izvirnih treh vrst skupaj s citrono in pomelom. Odkar je bila splošno sprejeta teorija, da so vse ostale vrste citrusov le hibridi, ki so se v teku stoletij razvili iz teh treh vrst, je mandarina postala najuglednejši med agrumi, če je edini sladek od treh prednikov. Če pomislimo, da je danes svetovno najbolj razširjen agrum pomaranča, torej najslajši med vsemi agrumi, moramo pač priznati mandarini določene zasluge.

Vrste[uredi | uredi kodo]

Mandarinovec

Originalna vrsta mandarine (Citrus nobilis) prihaja iz Japonske in Kitajske, a v Sredozemlje so prišle prej vrste, ki so doma v Indoneziji in Indiji (Citrus reticulata). Sicer gre bolj za zemljepisno razdelitev, saj ni bistvenih razlik med tema vrstama, kar potrjuje odpornost rastline skozi stoletja. Danes poznamo desetine vrst, ki so pa le kultivarji, ki jih je človek pridobil s selekcijo in raznimi proizvodnimi metodologijami.

V Ameriki je najbolj razširjena vrsta mandarine satsuma ali mikan, ki je prišla leta 1876 v ZDA iz Japonske. Razen pokrajine na Kjušu, poznamo danes tudi mesto Satsuma v Alabami (ZDA), ki je dobilo ime prav po tem sadu. Na Siciliji se poleg satsume goji tudi avana ali paternò.

Angleži in Američani ne uporabljajo samo izraza mandarina, pač pa tudi in predvsem tangerine, kar daje razumeti, da so jim ga sprva dovažali iz Sredozemlja. Praviloma pa sta to dve varieteti. Prava mandarina je svetlo oranžne barve in pecelj je v rahli vdolbinici. Tangerine je križanec mandarine s pomarančo, zato ima močno obarvan, skoraj rdeč olupek in pri peclju je rahlo vzbočena (kakor limona); listi so širši.

Nekateri strokovnjaki, posebno ameriški, prištevajo tudi klementine med mandarine, vendar je vprašanje sporno. Tudi klementine so namreč križanci med mandarino in grenko pomarančo, kar bi jih lahko uvrščalo z isto pravico celo med pomaranče. Upravičeno se tudi postavlja vprašanje o združitvi tangerin in klementin v isto vrsto. Trenutno je tangerine splošno sprejeta kot varieteta mandarine, klementina se pa obravnava že kot vrsta. Dejansko je slednja pokazala tako obstojne lastnosti, da se že dolgo smatra za samostojno vrsto, enakovredno na primer rožnati grenivki ali limeti. Dokončna klasifikacija pa še ni bila določena.

Opis[uredi | uredi kodo]

Cvet mandarinovca

Mandarina je večji grm, visok malo več kot dva metra, čeprav nekatere vrste dosežejo 4 metre. Listi so majhni in močno dišeči. Plodovi so nekoliko sploščeni pri peclju in se zelo lahko odstranijo od veje. Olupek je tanek in dišeč; spužvasta plast pod njim (albedo), ki pri nekaterih vrstah drugih citrusov lahko doseže več kot centimeter debeline, je pri mandarini neznatna in zredčena, kar dovoljuje enostavno in hitro lupljenje sadeža. Večkrat olupek celo odstopi od krhljev še pred branjem, kar da večjim mandarinam videz, da so »zmečkane«. Krhlji se med seboj z lahkoto ločijo, so svetlo oranžne barve, zelo sočni in sladki. Sadje se uporablja sveže ali za predelavo v marmelade in kandirano sadje. Iz olupkov se pridobiva esenčno olje, ki je prijetno dišeča tekočina živo rumene barve, rahlo fluorescentna. Kemijsko je pretežno d-limonin in se da ponarediti z oljem iz celih nezrelih plodov. Odraslo drevo da 400 do 600 sadežev.

Ime[uredi | uredi kodo]

Danes se povsod po svetu uporablja ali vsaj pozna izraz mandarina, a sam izvor tega imena je zelo zanimiv. Ko se je leta 1828 to sadje prvič pojavilo v Sredozemlju, so ga začeli tako imenovati zaradi njegovega kitajskega porekla. Bilo je namreč splošno znano, da so bili mandarini kitajski veljaki, zato naj bi nosili isto ime ti novi kitajski sadeži plemenite vrste in sorazmerno blede barve. Ime, ki je bilo sprva skoraj v posmeh, se je oprijelo z veliko lahkoto.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]