Novo brdo

Novo brdo Novo Brdo/Ново Брдо Novobërda ali Novobërdë Artana ali Artanë
Mesto in občina
Novo brdo z okolico - iz zraka Pogled na Novo brdo na Kosovem
Pečat
Novo brdo
42°36′N 21°26′E
Država	Kosovo
Okraj	Gnjilane
Občina	Novo brdo
Upravljanje
• Vrsta	GIS
• začasni predsednik	Svetislav Ivanović
Površina
• Skupno	20.425 km2
Nadm. višina	946 m
Prebivalstvo  (2015 * ocenjeno število prebivalcev v občini Novo brdo)
• Skupno	9.670
Časovni pas	UTC+1 (CET)
• Poletni	UTC+2 (CEST)
Poštna številka	16000 Novo brdo
Omrežna skupina	+381 (0) 38
Registrska oznaka	32

Novo brdo ([Novo Brdo/Ново Брдо] Napaka: {{Jezik}}: besedilo ima označevanje za ležeče (pomoč); [Novobërda ali Novobërdë; tudi Artana ali Artanë] Napaka: {{Jezik}}: besedilo ima označevanje za ležeče (pomoč); [Novus Mons ali Novamonte] Napaka: {{Jezik}}: besedilo ima označevanje za ležeče (pomoč); [srednjeveško-saško-nemško Nyeu-berghe] Napaka: {{Jezik}}: besedilo ima označevanje za ležeče (pomoč); [srednjeveško-beneško Novomonte] Napaka: {{Jezik}}: besedilo ima označevanje za ležeče (pomoč); [srednjeveško-turško Nobırda] Napaka: {{Jezik}}: besedilo ima označevanje za ležeče (pomoč)) je naselje v istoimeni občini Novo brdo v okraju Gnjilane na vzhodnem delu Kosova; po oceni je 2015 živelo tukaj 9,670 prebivalcev.

V skladu z Bruseljskim sporazumom iz 2013 – ki pa vse do danes (2020) ni zaživel - je postala občina del Zveze srbskih občin. Omeniti je treba tudi, da središče občine ni v Novem brdu, ampak v Bostanah.

Ime

V srbohrvaščini pomeni "Novo Brdo" isto kot slovensko ime "Novi grič". Ime so uporabljali za rudarsko srednjeveško naselje in trdnjavo Grad Novi grič, oziroma Tvrđava Novo Brdo. Kosovski Albanci rabijo podobno obliko "Novobërdë", redkeje tudi Artana ali Artanë.

Prvič je zabeleženo ime kraja Novo brdo leta 1326 v takratnih srbskih listinah. Ime izhaja iz besed novo in brdo, kar slovenimo z grič; sicer pa se beseda brdo tudi uporablja pri slovenskih krajevnih imenih. Tudi v zbirkah in rokopisih srednjeveškega meniha Vladislava Slovničarja – ki se je rodil na Novem brdu – je omenjen kraj pod tem imenom.

Tudi pred tem časom so kraj imenovali Novaberd, Novus Mons ali Novamonte.

Zgodovina

Grad Novo brdo je zgradil srbski kralj Štefan Milutin – pogled na trdnjavo in okolico.

Krajevne skupnosti v občini Novo brdo

Novo brdo je arheološko najdišče. Novo brdo je omenjeno pod sedanjim imenom v zgodovinskih listinah najprej 1326. Prej je bilo znano kot Novus Mons ali Novamonte v latinščni in kot Nyeuberghe v srednjeveško-nemško-saških besedilih. Tukaj se je rodil znani prepisovalec listin Vladislav Slovničar.

Novo Brdo je bila tisti čas metropolija, z veliko novobrško utrdbo, zgrajeno na vrhu ugaslega ognjenika, čigar ostanke je videti še danes; ostanki prebivališč so raztreseni vsenaokoli. V zunanjem zidu gradu je videti velik križ vzidan v kamne. Trdnjava oziroma grad po mnenju strokovnjakov izhaja iz časov Srbskega cesarstva. V tistem času računajo da je tam živelo 6,720 ljudi. V prvi polovici 15. stoletja so škofje iz Lipljana stolovali na Novem brdu. Tam so bili saški rudniki in visoke peči za železo, svinec, zlato in srebro. Novobrško srebro je znano po svojem sijajnem srebru (en: glam silver, la: argentum de glama, kar je zlitina srebra z 1/6-1/3 zlata). 1450 je rudnik na Novem brdu proizvajal okrog 6,000 kg srebra letno.

Novo brdo se je dolgo upiralo turškim osvajanjem. 1439 je glavno mesto takratne Srbije Smederevo padlo, a dve leti zatem se je prišlo pod otomansko oblast 1441 tudi Novo brdo, ki pa je bilo z dogovorom vrnjeno Srbiji 1443. Trdnjavo, ki so jo Turki imenovali Nobırda, so oblegali štirideset dni in je prišla pod Otomane 1. junija 1455. To dogajanje je opisal Konstantin Mihailović iz rudnika Ostrovica blizu Novega brda; njega so odgnali od doma Otomani skupaj z drugimi 300 dečki, da bi ga nasilno izdresirali v janičarje. Muslimanski osvajalci so takrat pomorili vse višje častnike, medtem ko so mladeniče in dečke kot sužnje odgnali v otomansko vojsko, a 700 žena in deklet so si razdelili za žene turški poveljniki.

Na začetku 20. stoletja se je število prebivalcev na Novem brdu začelo manjšati, a veliko se jih je preselilo v bolj pristopne Gnjilane. Z ustanovitvijo mednarodnih oboroženih sil KFORa 12. junija 1999 za zagotovitev varnosti in miru na Kosovem in njegovega civilnega krila UNMIKa, je to področje naselila vojaška izpostava ameriških vojakov ter mednarodno in kosovsko policijsko postajo.

Gospodarstvo

Rudarstvo v srednjem veku

Rudarstvo na Balkanu je zaživelo in se razvijalo od konca XII. stoletja, torej vzporedno s krepitvijo srbske srednjeveške države Nemanjičev. Vzporedno z njo rudarstvo dosega svoj procvit in propast. To razdobje je trajalo okoli 260 let, tj. od Štefana Prvokronanega do padca Srebrenice (1460). Večina rudnikov je bila poznana že v antiki, a morda tudi prej (Janjevo, Kratovo, Trepča, R udnik, Kučajna, Srebrenica); nekatera ležišča so našli šele v srednjem veku. Med njimi je bilo tudi najvažnejše - Novo brdo.

Pomembno vlogo v razvoju tega rudarstva so imeli Sasi, nemški rudarji, ki so na poziv kralja Uroša I. sredi 13. stoletja prišli v Srbijo, od tod pa sredi 14. stoletja, za časa kralja Tvrtka, prešli tudi v Bosno.

To so bili poklicni rudarji, poreklom iz Saksonije, ki bi se odzvali pozivu deželnih gospodarjev in se naseljevali v rudonosnih področjih; s seboj so prinašali svoje običaje in rudarske zakone. Njihove pravne običaje, državljanske in rudarske, so jim deželne oblasti redno – kot posebne privilegije – priznavale tudi v novi postojbini. Tako se je kmalu glavne rudarska središča, kot so Brskovo, Novo Brdo, Rudnik, Srebrenica in Olovo, upravljalo po saškem državnem pravu. Večina Sasov se je zlila z domačim prebivalstvom, manjši del pa se je po prihodu Turkov izselil; nekaj v dalmatinska mesta, zlasti Dubrovnik, nekaj v Italijo. Vse do danes je ostalo veliko strokovnih rudarskih nazivov in toponimov, ki pričajo o njihovem delu in bivanju. Sasi so tako unapredili rudarstvo naših srednjeveških držav, da je Balkan tada vstopil v vrsto prvih rudarskih področij tako po bogastvu nahajališč kot po visoki stopnji rudarske tehnike. Posebno je bilo znano Novo brdo. Za časa največjega razcveta, v prvi polovici 15. toletja, je bilo največje mesto Balkanskega polotoka, s čez 15 000 prebivalci. Sodobni zapisi govorijo tudi o 40.000, kar lahko sprejmemo le s pridržkom.

Izrazito je označen na vseh srednjeveških zemljevidih; danes pa je na zemljevidih komajda označen z znakom za razvalino. Kot v vseh vsaj malo pomembnih rudarskih krajih, je bila tudi v Novem brdu močna dubrovniška naselbina, z generalnim konzulom in svojim lastnim sodiščem, a obstajala je tudi beneška naselbina.

Cesar Dušan je tu imel svojo začano rezidenco; tu blizu se je rodil knez Lazar. Mesto omenjajo kot kraj pomemben po bogastvu, trgovini in rudarski veščini. Njegove rudarje je pozivala neapeljsko-sicilska regentinja Marjeta 1387, da bi tam izbojšali rudarstvo.

Ko so Turki 1453 oblegali Carigrad, je moral zadnji srbski gospodar Novega brda, despot Đurađ Branković, poslati oddelek novobrških rudarjev, da bi minirali carigrajsko obzidje. Padec Novega brda 1455, po 40-dnevnem obleganju, ki ga je vodil sultan Mehmed II., je odmeval po vsej Evropi. O tem je sveti Janez Kapistran, tedaj apostolski legat pri despotu Đurđu, obvestil papeža Kalista III. že dvajset dini po padcu mesta s pretresljivimi besedami, da je »turški cesar Mehmed osvojil najmočnejše raško mesto, po imenu Novo brdo, kjer se nahaja zlati in srebrni rudnik, ki je svojemu gospodarju, kakor se govori, prinašal 120.000 dukatov letno«. Pa tudi despot je poslal sporočilo ogrskemu kralju Ladislavu in ga prosil za pomoč z odmevnimi besedami, češ da je Novo brdo caput patriae et ob mineras nervus belli, tj. prestolnica domovine in zaradi rud odločilni dejavnik v vojni.

Rudarstvo danes

Svinec, cink, srebro, zlato

Rudarska dejavnost in proizvodnja rudnin sta bili hrbtenica gospodarstva že od predrimskega obdobja. Iliri, Rimljani, Bizantinci, Sasi, Turki, Francozi in Britanci so opravljali obsežna rudarska dela na tem področju in sicer v devetih rudnikih, od katerih sestavlja pet rudnikov področje Trepče.

Sodobno rudarstvo se začenja 1930. Delo v teh peterih rudnikih je zastalo med NATO-vim bombardiranjem. Obstajajo tri območja z rudnimi ležišči:

1. Prva cona vključuje rudnik Artana (Novo brdo) in spremlja mejo med Vardarskega območja in Kosovske oblasti Dardanske srbsko-makedonske mase, ki se odlikuje neogenih kalko-alkalnih vulkanizmih ter intruzivih.
2. Druga cona uključuje rudnike Belo Brdo, Stari Trg in Ajvalijo in spremlja vzhodni rob prištinskega miocenskega bazen z intruzivnim i vulkanskim komplekso na severnem Kosovu.
3. Tretja cona« obsega rudnik Crnac, kakor tudi številna najdišča svinca in cinka vzdolž zahodne meje Vardarske cone.

Za teh pet rudnikov so napravljene ocene o njihovih zalogah v globino, ne pa tudi v širino.

Med pridobivanjem svinčeno-cinkovo-srebronosne rude v rudniku Farbani potok (Artana-Novo Brdo), so ugotovili obstoj 3Mt visoko kvalitetnega halojzita (Al2Si2O5(OH)4), ki je eno od peterih ležišč na svetu, ki se nahajajo še na Novi Zelendiji, v Turčiji, na Kitajskem in v ZDA (Utah). Današnjo svetovno proizvodnjo ocenjujejo na 150.000 ton letno.

Vodilna panoga na tem področju je bilo vse do 1999 rudarstvo; delujoča rudnika svinca in cinka Kišnica in Novo brdo sta takrat prenehala delovati zaradi dogodkov v zvezi z NATO-vim posegom v kosovska dogajanja. Srbske rudarje so zamenjali Kosovarji. Poprej je tam delalo 3600 delavcev; 13 avtobusov je vozilo eno izmeno – delali so s polno paro.

Zaradi raznih plazov in drugih vzrokov pa postaja delo v the rudnikih, zlasti v Novem brdu, vedno bolj nevarno. Tako sta 2. junija 2020 v hudi nereči umrla dva rudarja: inženir in delavec; dva druga sta bila ranjena, a trije nepoškodovani, ko se je nanje zrušil na petem horizontu strop zaradi plazu.

Prebivalstvo

Cestna povezava skozi gozdove okrog Novega brda

Svetislav Ivanović (2017) – novobrški župan

Pokrajina okoli Novega brda

Sestava prebivalstva

Narodnostna sestava prebivalcev v občini, ki vključuje tudi začasno razseljene osebe, je po oceni osce-a bila 2105 naslednja:

Narodnostna skupnost	1991 popis	2015 ocena
Srbi	2,666	5,802
Albanci	1,845	3,771
Cigani	-	97.
Drugi	100	-
Skupno	4,611	9,670

Vera

Na območju današnjega Kosova so bili kristjani že v času Rimskega cesarstva. Po usodnem razkolu so bili katoličani skozi dolga stoletja v manjšini: tako med večinskimi pravoslavci kot med osvajalci- muslimani, ki so se počasi in ob državni podpori nezadržno širili na račun kristjanov.

Katoličani zunaj zakona

Med preganjanjem kristjanov skozi zgodovino so obstajali junaki-mučenci, ki so za svoje prepričanje prenesli mučenja in dali življenje; več pa je bilo takih, ki so se iz strahu pred mučenjem in smrtjo odpovedali katoliški veri in Cerkvi. Kadar je preganjanje kmalu ponehalo, so ti odpadniki zaprosili za ponoven sprejem – v starih časih prek hude pokore.

Po razkolu so se katoličani na ozemljih pod vplivom Carigrada našli v nezavidljivem položaju. Vzhodni grški razkol je balkanske Slovane – kot tudi Albance – odcepil od središča katoliške Cerkve, Rima. Katoličani so postali brezpravni. Ohranili pa so svojo cerkveno samostojnost posebno v rudarskih naselbinah: Trepča (1303), Novo brdo, Janjevo (1308), Letnica.

Katoliška naselbina – torej tudi nadškofija – se je v Skopju ohranila kljub proslulemu protikatoliškemu Dušanovemu zakoniku, ki je katoličane stavil zunaj zakona; vendar so se ohranile katoliške naselbine v teh rudarskih središčih tudi v času Nemaničev in na začetku turške vladavine, ker so oboji zaradi lastne koristi spoštovali sorazmerno neodvisnost dubrovniških rudarskih in trgovskih naselbin.

V zvezi s krutim Dušanovim zakonikom – ki ni stavil zunaj zakona le katoličanov, ampak v podrejen položaj celo vrsto brezpravnih, kot npr. sužnje ali zaničevanega sebra – lahko razumemo še vedno perečo pesniško zbirko Desanke Maksimović: Zahtevam pomilostitev! (Tražim pomilovanje).

Cerkve in trdnjave na Novem brdu

Pogled na Novobrško trdnjavo pred „obnovo“. Načrte je napravilo dubrovniško, dela pa je izvajalo beograjsko podjetje.

Pogled na obnovljeni grad; po neustrezni obnovi so nastale pod stavbo globoke razpoke.

Pri obnavljanju spomenikov nekateri zagovarjajo ohranjanje ostankov, drugi pa vračanje v prvotno stanje. Tega pri Novem brdu ni možno, ker nimamo nikakršne zgodovinske dokumentacije – a je svojevoljno narejeno.

Obnova trdnjave

Arheologi so našli razvaline trdnjave, kot jih kaže slika levo. Da zadeva ne propade popolnoma, je bilo treba ukrepati. Podstopili so se dela in tu je nastal vprašanje, ki se vedno postavlja pri podobnih podjetjih: ali samo ohraniti obstoječe stanje (restavracija ozirom konzervacija), ali objekt temeljito obnoviti in urediti za sodobno uporabo (renovacija); ali pa ga vrniti v prvotno stanje (revitalizacija) – če seveda obstajajo viri o tem, kako je izgledal. Izid del je opazen na desni sliki – očitno je šlo za renovacijo. Da nekaj najbrž »ne štima«, je videti iz nujnega pisma z naslednjo vsebino:

Nemški izvirnik	Albanski prevod	Slovenski prevod iz nemščine
Von: Eisner Christa Gesendet: Freitag, 6. September 2019 12:10 An: ‘oeuk@unesco.at’ Betreff: UNESCO Erbe Novo Brdo in Kosovo wird gerade zerstört Priorität: Hoch (Emajli origjinal) Sehr geehrte Damen und Herren, wie ich soeben von zëei kosovarischen Quellen erfahren habe, wird aktuell massiv mit Baggern die von der EU und der UNESCO sorgfältig restauriere Festung zerstört, Augenzeugen berichten, dass „man“ mit Betonmischmaschinen aufgefahren ist und Monumente darin zu Beton gemacht hat. Da ich einige Zeit für die Steiermark in der UNESCO tätig war, dachte ich, diese Information sollte dringend weitergegeben werden, auch wenn Sie vielleicht schon davon wissen und bitte, diese zu prüfen. Anbei der Link der kosovarischen Zeitung Telegrafi.	Të nderuar zonja dhe zotërinj, siç kam mësuar vetëm nga dy burime kosovare, ekskavatorët aktualisht po shkatërrojnë kështjellën, e cila është restauruar me kujdes nga BE-ja dhe UNESCO-ja, dëshmitarët okularë thonë se: punëtori ka vendosur eksponatet në mikser betoni dhe i ka kthyer ato në beton. Meqë pata punuar për Shtaiermarkun para ca kohe në UNESCO, mendova se këto informacione duhet të njoftohen më tutje urgjentisht, ndoshta ju e dini për këtë, dhe unë ju lusë që ato informata të kontrollohen. Këtu e gjeni bashkangjitur lidhjen e gazetës kosovare Telegrafi:	Poslano od: Eisner Christa: petek, 6. september 2019 12:10 za: ‘oeuk@unesco.at’ predmet: UNESCO-va dediščina Novo Brdo na Kosovem je bila ravnokar porušena. Prvenstvo: visoko (izvirni emaj) Velespoštovane gospe in gospdje! Pravkar sem zvedela iz dveh kosovarskih virom, da je bila sedanja stavba – in sicer trdnjava, ki sta jo EU in UNESCO tako srkbno obnovila, z bagerji razrušena. Priče poročajo, da so se »nekateri« pripeljali z mešalci betona, zdrobili spomenike in jih zmešali v beton. Ker sem jaz nekaj časa delovali pri UNESCU za Štajersko, sem mislila, da bi bilo potrebno to novico nujno posredovati naprej, četudi morebiti vi za to že veste in prosim, da to preverite. Prilagam splet kosovarskega časopisa Telegrafi.

To opozorilo kaže na sum, da dela na obnovi trdnjave Novo brdo niso potekala predpisno.

Telegrafi o obnovitvenih delih

1. Dandanašnji so se od Novega brda ohranile samo razvaline. Zato je Evropska zveza 2015 zagotovila 1,1 milijona evrov; pod nadzorom Unesca so sprejeli načrt ohranjevalno-obnovitvenega dela, ki ga je izdelalo hrvaško podjetej “Omega Engineering” iz Dubrovnika, dela pa je sprejelo in izvajalo beograjsko gradbeno podjetje “Koto” pod nadzorstvom srbskega arheologa Marka Popoviča (1944-2020).
2. Prve rezultate izkopavanj je v beograjskem časopisu Blic objavil srbski arheolog Marko Popovič, ki je pozneje vse rezultate objavil v knjigi. [1]
3. Biljana Lijeskić piše, da so bile med izkopavanji na Citadeli odkrite tri velike stanovanjske stavbe s cerkvijo in dve cisterni s prečiščevalnimi vodnjaki v središču; odkrili so tudi masažno kad, ki so jo uporabljali kot kopel (savno) s talnim ogrevanjem. Grad je bil zgrajen v prvi polovici 14. stoletja. Po objavi teh rezultatov so znanstveniki na Kosovskem zavodu za varstvo spomenikov (IKMM) obiskali grad Artana ter ugotovili, da ni šlo za savno ali kopel z vročo vodo, ampak da je bila to krstilnica zgrajena obenem s cerkvijo, ki so jo pa ob zasedbi Osmani z zidom ločili od cerkve ter so začeli z vročo vodno paro prek glinenih cevi ogrevati stavbo, kar se da videti iz fotografij majhnega prostora.
4. V zgoraj omenjenem članku arheolog Popovič pravi za Srno, (Srna je časopisna agencija Republike Srbske ) da so bili odkriti temelji cerkve, ki je bila glede na osnovo in arheološka odkritja zgrajena v začetku ali sredi 14. stoletja; takrat je bilo zgrajeno tudi velika stavba in obzidje poleg nje.

Čigava je katedrala?

Pri obnavljanju trdnjave na Novem brdu so prišli arheologi do zanimivih odkritij: da je tam videti ostanke katoliške katedrale. Srbska stran trdi, da je bila to pravoslavna cerkev. V zvezi s tem so družbena občila poročala:

Kosovski zavod za spomeniško varstvo je prepovedal srbskemu podjetju “Koto” nadaljevanje obnovitvenih del na trdnjavi na Novem brdu, ko so opazili, da so gradbeni stroji podirali fasado na delu trdnjave, navaja srbski spletni “Blic” pisanje kosovskega “Koha ditore”. Ravnatelj zavoda Ismet Hajrulahu je dejal, da je tako početje nezakonito, kaznivo in da je s poskuom rušenja “resno ogrožena trdnost stavbe”.

Nadaljnje branje

• Alojz Turk: Letnica – marijansko hodočasničko svetište – Ekumenski centar na Kosovu. Majka Božja Crnagorska – Letnička Gospa – Zoja Cërnagore. Dopunjeni pretisak iz verskog lista Blagovest, br. 7-8 1973, Beograd 1973.
• Uredništvo (R. Lešnik, Z. Reven…): Cerkev v Jugoslaviji/Opći šematizam katoličke Crkve u Jugoslaviji. Jugoslovanska škofovska konferenca, Zagreb 1974.
• Gabrijel Štokalo OFM: Adresar Katoličke Crkve u SFRJ. Kršćanska sadašnjost, Zagreb 1981.
• Zef Gashi: Kujtimet e mia (Moji spomini). Rrjedha jetësore – Ngjarje – Ditar – Kronika. Botime monografike 26. Drita, Prizren 2019. ISBN 978-9951-17-063-5
• Duijzings, Ger (2000). Religion and the Politics of Identity in Kosovo. C. Hurst & Co. Publishers. str. 43–. ISBN 978-1-85065-431-5. {{navedi knjigo}}: Neveljaven |ref=harv (pomoč)
• Kovačević-Kojić, Desanka (11. julij 2007). Gradski život u Srbiji i Bosni (XIV-XV vijek): The Urban Life in Serbia and Bosnia (XIV-XV Century). Istorijski institut. str. 21–. ISBN 978-86-7743-059-7. {{navedi knjigo}}: Neveljaven |ref=harv (pomoč)
• Nušić, Branislav Đ. (1902). »Kosovo: opis zemlje i naroda« (v pd). {{navedi splet}}: Neveljaven |ref=harv (pomoč)Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)
• Radovanović, Milovan (2008). Kosovo i Metohija: antropogeografske, istorijskogeografske, demografske i geopolitičke osnove. Službeni Glasnik. {{navedi knjigo}}: Neveljaven |ref=harv (pomoč)

Zunanje povezave

(albansko)

• Konservimi i Kështjellës së Artanës gjatë viteve 2015-2017 nga kompania serbe – Fakte të shkatërrimit (Pjesa I-rë) Qazim NAMANI, Dr. Arkeologji/Trashëgimi Kulturore Instituti i Kosovës për Mbrojtjen e Monumenteve të Kulturës, Prishtinë
• Qazim NAMANI, Dr. Arkeologji/Trashëgimi Kulturore. Konservimi i Kështjellës së Artanës gjatë viteve 2015-2017 nga kompania serbe – Fakte të shkatërrimit (Pjesa II-të)
• Ballina Arkeologji Konservimi i Kështjellës së Artanës gjatë viteve 2015-2017 nga kompania serbe –... Konservimi i Kështjellës së Artanës gjatë viteve 2015-2017 nga kompania serbe – Fakte të shkatërrimit (Pjesa III-të)
• Nga: Qazim Namani “Konservimi” i Kështjellës së Artanës gjatë viteve 2015-2017
• Kalaja e Artanës, fortifikatë e ish- qytetit më të madh në rajon Nga Rexhep Rifati
• Kalaja e Novobërdës (Artanës) (N.A.)
• Kalaja e Artanës (Novo Bërdë)
• Kulla Vllasaliu
• Novo brdo trdnjava - albansko, angleško, srbohrvaško

(angleško)

• Ruins of Saxon church and Artanë (Novobërdë) (Novo Brdo)
• Artana (Novoberda) Castle WHAT CAN I EXPECT FROM ARTANA (NOVOBERDA) CASTLE?
• Unesco: International documents on the situation of Serbian cultural heritage in Kosovo

(hrvaško)

• Sasi u rudniku Novo Brdo na Kosovu Hrvatski Fokus: Od Sasa su ostali nazivi poslova u rudniku (V. V.)
• Frok Zefi: Župa Letnica. Monografija. ZKH "Letnica"

(srbsko)

• (V. V.) Majka srpskih gradova: Kad je naše Novo Brdo bilo veće od Londona
• Ležišta mineralnih sirovina. Republika Kosovo: Nezavisna Komisija za Rudnike i Minerale
• Etničke manjine na Kosovu
• Novobrda Dvorac (Novo Brdo)
• Anđelka Ćup: Veletin, brdo hiljadu tajni i legendi 2016 © GracanicaOnline.info
• Kosovo Online Indeksonline: Srbija hoće sever Kosova zbog rudnog bogastva
• N1 TV Stručnjaci otkrili palatu, crkvu, ulice na lokalitetu tvrđave Novo Brdo AUTOR: Beta
• Istorija na oltaru politike Milica Čubrilo Filipović Vreme, Beograd
• Dragoslav Gogić: Krađa prošlosti na KiM, kakvu crkvu čuva Novo Brdo
• BRUSKI SPOMENAR – O RUDNICIMA “SREBRNOG BRDA”. Autor: RTV Brus