Uporabniški pogovor:Stebunik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Uporabniški pogovor:Stebunik.

Lent - Lent?[uredi kodo]

Angleški "Lent" nikakor ni slovenski "Lent", pa četudi gre za kraj ali del kraja. Angleški "Lent" je "post", "postni čas" ali "štiridesetdnevni post", kot to lepo imamo v srbohrvaščini "korizma", madžarsko "Nagyböjt". Slovenski "Lent" spada pod kako drugo geslo. To lepo pove že angleška Wikipedija, kjer piše:

(Bogoslužno leto) - Lent (Latin: Quadragesima - English: Fortieth) is a solemn religious observance in the liturgical calendar of many Christian denominations that begins on Ash Wednesday and covers a period of approximately six weeks before Easter Sunday.
Lent (latinsko: Quadragesima - angleško: Fortieth) je slovesno versko obdobje po bogoslužnem koledarje, ki se ga držijo razni kristjani in se začne na pepelnično sredo ter obsega obdobje okoli šestih tednov pred Velikonočno nedeljo.
Če bi hoteli uvesti pravo besedilo oziroma označnbo, bi bilo treba izprazniti napačno označbo pri angleški Wikipediji z geslom Lent, ki se nanaša na slovenščino. Namesto slovenskega Lent bi morali tam vstaviti "Postni čas" "Post" "Štiridesetdanski post" ali kaj temu podobnega. Lahko pa tisti pomnilnik odstranimo in kdor bo izdeloval to stran, bo imel proste roke.--Stebunik 15:41, 1. januar 2016 (CET)

Sem popravil, tako da ustreza:

  • lent -> postni čas
  • fasting -> postenje
  • great lent (v angleščini izključno za pravoslavje) -> mi tega članka nimamo
  • (angleški ali drug tuji članek za mariborski Lent ne obstaja) -> Lent

--Janezdrilc (pogovor) 16:42, 1. januar 2016 (CET)

Krasno - si ekspeditiven. Srečno, veselo in zdravo Novo leto!--Stebunik 18:59, 1. januar 2016 (CET)

Veronika Deseniška[uredi kodo]

Če imaš kaj v zvezi z Veroniko Deseniško in Enejem Pikolominijem, postavi gor. Jaz sem to zastonj iskal. Če bom šel v to smer, bodo papeži zapostavljeni.--Stebunik 19:32, 2. januar 2016 (CET)

A, ok. No, kar tako sem vprašal, če se je pri tebi kaj našlo. Če kdaj naletim na njuno zgodbo, bom vsekakor dodal. Hvala za trud. --Janezdrilc (pogovor) 20:09, 2. januar 2016 (CET)

Glede Veronike sem našel nekaj v hrvaških narodnih, tudi v kajkavskem narečju. Ali lahko uporabim to kot free, čeprav ni tako davno objavljeno (ker je pač zadeva - zgodba stara več stoleti)?--Stebunik 00:16, 24. januar 2016 (CET)

Bi rekel tako, da če gre samo za zapis ljudskega ustnega izročila, gre za javno last. Če pa gre za avtorsko delo, ki samo uporablja motiv iz zgodovine, potem pa je delo avtorsko zaščiteno in ni prosto. --Janezdrilc (pogovor) 11:58, 24. januar 2016 (CET)

Avtobiografski prispevki[uredi kodo]

Prosil bi, da se jih vzdržiš. Podatki, ki so bili v članku, bi sodili na vrh tvoje uporabniške strani, avtobiografije pa v enciklopedičnem prostoru niso zaželene. Več o tem v smernici Wikipedija:Avtobiografija. — Yerpo Ha? 09:34, 27. januar 2016 (CET)

Bodi bolj konkreten, na kaj misliš - in razloži zadevo. Lahko bi povedal vsaj to, za kateri članek gre.--Stebunik 20:58, 27. januar 2016 (CET)
Govoril sem seveda o tvoji avtobiografiji, članku z naslovom "Janez Jelen". — Yerpo Ha? 21:00, 27. januar 2016 (CET)

Opazil sem, da je moje ime pobarvano rdeče, pa sem nekaj noter dal, da ima vsaj nekaj vsebine. Če je kaj narobe, popravi ali pa briši.--Stebunik 21:10, 27. januar 2016 (CET)

Vsebino, ki sodi na uporabniško stran, sem izbrisal, lahko pripomoreš k pomodritvi povezave tako, da posreduješ zanesljive vire o sebi in bo to postoril kdo drug. Vnašati avtobiografije sem not pa res ni... higienično. — Yerpo Ha? 06:50, 28. januar 2016 (CET)

Predloga "Predniki" (Ancestry)[uredi kodo]

Poskusil sem vnesti v članek o papežu Aleksandru VI. rubriko »Predniki«, pa se ni posrečilo. Je iz angleške Wikipedije. Če lahko kdo pomaga, dobrodošel. Hvala.--Stebunik 19:07, 4. marec 2016 (CET)

Sem shranil predlogi po angleškima. Edino, bolj ustrezno ime se mi zdi Rodovnik kot Predniki. --Janezdrilc (pogovor) 13:34, 8. marec 2016 (CET)

Zelo dobro. Le zakaj pa piše v naslovu: Ancestors of Papež Aleksander VI.? Če moreš, popravi še to. Sicer pa res hvala.--Stebunik 18:43, 8. marec 2016 (CET)

"Okno" za umetnino[uredi kodo]

Kdor se razume na umetnost, naj sestavi okno za umetnino. Tako lahko vidimo pri Laokontovi skupini, da Angleži imajo okno, vendar to v slovenščini ne uspeva. --Stebunik 20:34, 30. april 2016 (CEST)

Jakob Mlajši[uredi kodo]

V članku je napisano ime umetnika: Antonio da Sangallo mlajši. Pri priimkih se piše beseda mlajši z veliko začetnico. Mora biti torej: Antonio da Sangallo Mlajši. Za primero vzamemo lahko: Karel Veliki, Plinij Mlajši...--Stebunik 23:57, 17. maj 2016 (CEST)

Stebunik: motiš se. Karel je imel tak vzdevek, dodatek »mlajši« pa običajno pomeni zgolj to, da je imel očeta z istim imenom. SSKJ pravi: "kot zapostavljeni pristavek k imenu ene izmed dveh oseb z istim imenom v sorodstvenem odnosu pokličite Janeza Dolenca mlajšega [ml.]" — Yerpo Ha? 06:27, 10. julij 2016 (CEST)
To morda velja v navadni rabi. Pri slavnih umetnikih in drugih osebah iz javnega življenja pa je navadno napisano z veliko začetnico, da se ne bi mešalo.--Stebunik 23:19, 13. julij 2016 (CEST)

Ni tako preprosto reči, da mora biti Plinij Mlajši z malo začetnico. Kar pojdi po internetu, pa boš videl, da je mala začetnica pri obeh Plinijih (Starejši in Mlajši) - v manjšini. Tisto, kar omenja Yerpo, velja za navadne primere, ne pa za vzdevke, ki smo jih - vsaj doslej - pisali z veliko začetnico. Če pogledaš glede Jakobov, pa boš vedno našel napisano z veliko začetnico: Jakob Starejši, Jakob Mlajši. Tu gre za osebe, ki jim je Starejši ali Mlajši vzdevek in ne le kot pri Janezu Delencu. Če pravi najnovejši pravopis tudi glede Plinija Mlajšega isto kot Dolenca mlajšega, pa dvomim, ker gre za dve različni zvezi. Če je pravopis to uvedel na novo, se ni za čudit, saj je uvedel marsikako novotarijo, ki pa je izročilo ne potrjuje in zato ne bo mogla obstati. Podobno velja za Antonio da Sangallo Mlajši. Če bi pisali z malo začetnico, ne bi nujno šlo ravno za tega in tega umetnika, ampak za kateregakoli Sagalla iz katerekoli družine, ki je mlajši ali starejši od onega drugega. Kadar se pa piše z veliko začetnico, pa gre nedvomno le za tega in tega npr. Plinija - saj vrh vsega nista bila le ta dva: Mlajši in Starejši, ampak še cela kopica drugih, ki so bili ali mlajši ali starejši.--Stebunik 23:08, 26. julij 2016 (CEST)

V koliko družinah pa nastopa dvojica oče-sin z imenom Antonio da Sangallo? Isto vprašanje velja za Plinija. — Yerpo Ha? 06:16, 27. julij 2016 (CEST)

Mislim, da je v SP zadevo možno različno razlagati; tradicija je na strani velike začetnice v omenjenih primerih: tisto z Dolencem je drugi nivo - ni pridevek in torej ne gre za isto zadevo. Zakaj pa potem večina piše z veliko, da ne omenim naših Južnih bratov, od katerih se tako ali tako nočemo ničesar naučiti. Hočem reči, da neodvisno od nas pišejo v takih primerih dosledno z veliko začetnico, najsi bodo Hrvatje ali Srbi. Zanimalo bi me, od kdaj je ta mala prišla v veljavo - zame je res novost, pa čeprav sem hodil na latinščino - najsi bo Grošelj ali Gantar - oba sta pisala Plinija Mlajšega ipd z veliko začetnico, pa sta bila klasa na svojem področju. Menim, da bi bilo dobro slišati še mnenje kakega strokovnjaka s tega področja.--Stebunik 23:16, 27. julij 2016 (CEST)

Reformacija in Leon X.[uredi kodo]

Na pogovorni strani o reformaciji sem podal svoje mnenje za boljšo ureditev obeh člankov, pa bi rad tvoje mnenje. --Radek (pogovor) 12:28, 17. avgust 2016 (CEST)

Viquibola 1000.png To je eden izmed člankov, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija, spada v sklop WikiProjekta 1000 nujnih. Za smernice glejte strani projekta in Wikipedija:Urejanje strani.
10 pie chart.svg
Po številu znakov je to škrbina.

Reformacija in viri[uredi kodo]

Dobro bi bilo omeniti kak vir in sklic. Če bom utegnil, bom malo razširil članek in dodal citate.--Stebunik 04:32, 2. maj 2016 (CEST)

Zgodovinsko je reformacija prikazana tudi v članku o Leonu X..--Stebunik 01:20, 7. julij 2016 (CEST)
Mislim, da bi bilo prav, če bi odlomek o reformaciji prenesli iz članka o Leonu X. na pričujoči članek. Pri papežu bi morali reformo/reformacijo samo omeniti, kvečjemu poudariti papeževa stališča in odnos do odpadnikov, kakor tudi njegovo zgodovinsko odgovornost za verski razkol. Razen tega bi morali uskladiti podatke obeh člankov, recimo tistega o resničnosti ali legendi pribijanja tez na cerkvena vrata. Pa tudi osebni podatki o Lutru (zakaj neki "neuravnovešen"?) so v tem članku odveč, prenesti bi jih treba na njegovo osebno stran.
--Radek (pogovor) 12:16, 17. avgust 2016 (CEST)

Članek o reformaciji nima navedenih virov[uredi kodo]

Viri, iz katerih sem črpal, imajo o Lutru še veliko hujše izraze, kot je npr. "neuravnovešen". Tam lahko beremo tudi - in ne samo enkrat, da je bil "nor", "demonski". Jaz sem to sicer vse prebral - tudi pri dobrih avtorjih - vendar sem marsikaj izpustil, da se ne bi kdo čutil užaljenega. Seveda bi bilo potemtakem o reformaciji treba napisat čisto nov članek na temelju lastnih spoznanj, kar pa ni naloga Wikipedije, saj je izvirno raziskovanje prepovedano. Tudi meni je prišlo na misel, da bi obdelal reformacijo, a se mi za enkrat to zdi preveč zahtevna naloga. Pomanjkljivost obstoječega članka reformacija je ravno v tem, da ne navaja nobenih virov, a sama zadeva je obdelana zelo enostransko. Glede neuravnovešenosti Lutra pa je v viru omenjena zato, ker je bil človek skrajnosti, kar vsi priznavajo, tudi njegovi najbližji sodelavci: ni trpel nobenega ugovora. Na primer: najprej je hotel koncil; ko je Pavel III. koncil sklical, pa ni hotel o prisostvovanju niti slišati več. Po virih je 1510. leta ob romanju v Rim bil navdušen nad papežem in je dal tudi tovrstno izjavo (češ da je treba ubiti vsakogar, ki ne priznava papeža kot Božjega namestnika); malo pozneje (1517) pa mu je papež že antikrist (in bi po taki logiki bilo treba ubiti tiste, ki se s tem zadnjim ne strinjajo). Kot navaja trezni zgodovinar Josef Holzer, se je kot avguštinec Luter časih spovedoval tudi po šest ur; kmalu nato pa je zavrgel nekatere zakramente - tudi spoved popolnoma. Kot redovnik večinoma ni spovedoval žensk in jih tudi ni hotel pogledat - kot reformator pa se je kar mirno poročil s pobeglo nuno. Za take "skoke" je neuravnovešenost še preblag izraz. Menim, da je glavni problem v tem, da se lahko nekateri ljudje ob odrivanju nekaterih neprijetnih dejstev čutijo prizadete. Poleg tega pa je doba ekumenizma, ko smo navajeni poudarjati le pozitivno. Menim pa, da Wikipedija ni taka "pozitivna" enciklopedija, ampak predvsem "objektivna". Nihče se dandanes ne zgraža - niti najbolj goreči katoličani ne - če nekateri pišejo vse najgrše o takratnih papežih (pa če je tudi marsikaj izmišljenega) - ko pa je kaj slabega napisano o njihovih nasprotnikih, pa se takoj zgražajo (pa četudi je to morebiti resnično). Vsekakor objektivno in dobro prikazati to zadevo ni lahka naloga. Zato menim, da ni narobe, če so nekatere zadeve deloma obdelane tudi drugod. Za enkrat naj bi pri Leonu ostalo kot je; če bo kdo na novo predelal reformacijo (kar bi bilo priporočljivo), pa bom potem videl kako in kaj. Sicer pa so tako obdelovali tudi papeški zgodovinarji (na enem mestu vse, kar spada k posameznemu papežu - obenem pa tudi posebej, pri uvodih - seveda z različnimi poudarki) in jaz sem črpal iz njih.
Posebno vprašanje pa je papeževa zgodovinska odgovornost. Mislim, da bi morali biti glede tega zelo previdni (npr. tako pri Leonu X., Klemenu VII. kot pri Pavlu III.); po mojem občutju nekateri njihovo odgovornost pretiravajo in ne upoštevajo, da je imela in še vedno ima herezijo silno privlačno moč in tudi svoje zakonitosti, po katerih se širi - ter tako svoje nasprotnike pogostoma kar "povozi". Pogosto pa je bila glavno gibalo celo vojaška sila - kot pravijo naši južni bratje: "Ko je jači, taj kvači". In pri sili ali nasilju je odgovornost vsekakor manjša, kot pa bi bila v miru in ob uporabi miroljubnih sredstev. --Stebunik 23:09, 17. avgust 2016 (CEST)

Jaz bi svetoval pazljivost pri trditvah katoliških zgodovinarjev o Lutru. Slikati njega kot umsko neuravnovešenega (ali še kaj hujšega) čisto preveč ustreza njihovemu nazoru. — Yerpo Ha? 07:00, 18. avgust 2016 (CEST)

Po mojem bi bilo treba napisati objektivno življenjepis. Pri oceni pa omeniti različna mnenja. Tako bi se dobila objektivna slika in menim, da je tako prav in pošteno; med drugim je sprejeto mnenje, da Luter v začetku ni hotel posebne Cerkve, ampak le reformirati katoliško Cerkev; kako je potem mogel dopustiti - če je bil iskren in uravnovešen, ne le, da je ustvaril nekaj čisto novega, ampak da je tudi njegovo gibanje že za časa njegovoega življenja razpadlo v več od sebe neodvisnih gibanj? Kako nadalje soditi o sežigu bule? To ne pomeni, da bi bil človek, ki to dela, nor, uravnovešen pa vsekakor - ali pa pod vplivom strasti in afekta. Zvest sin katoliške Cerkve bi se v njegovem primeru pokoril, ali pa dostojanstveno odgovoril na bulo, ne je pa sežigal. Imaš prav, da se je treba izogibati skrajnih trditev. Od kod pa veš, da so take trditve dajali le katoliški zgodovinarji? Bodi previden tudi pri takih izjavah - tudi to je predsodek. Nekateri katoliški zgodovinarji so veliko bolj kritični do papežev kot do reformatorjev - tudi in zlasti še dandanes. Njegovi najhujši nasprotniki niso bili pravzaprav papež in cesar, ampak njegovi najbližji sodelavci, ki so se oddaljili od njega in njegovega nauka ter takorekoč osnovali popolnoma neodvisna gibanja, v marsičem njegovemu čisto nasprotna. Pod skupni nazir reformacija spadajo le toliko, kolikor imajo isti izvor in so nastala v istem času. Obdelati to obdobje dobro je pa zahtevna naloga; seveda imajo večjo težo izjave in mnenja njegovih sodobnikov; celotno sliko pa daje navajanje obeh, včasih tudi več strani.--Stebunik 09:48, 18. avgust 2016 (CEST)

Od kod pa veš, da so take trditve dajali le katoliški zgodovinarji? Ne vem, ravno zato bi želel dober nepristranski vir zanje. Z drugimi besedami, naj ta trditev ne bo podprta zgolj z zapisi katoliških zgodovinarjev v katoliških publikacijah. Še posebej zato, ker Luthrove domnevne duševne težave niso nekaj splošno znanega. Namreč tudi če je bil iskren in uravnovešen, bi težko usmerjal razgreto dogajanje s svoje razmeroma nizke pozicije, tako da težko sodimo o njemu po dolgoročnih posledicah tega, kar je sprožil. — Yerpo Ha? 10:35, 18. avgust 2016 (CEST)

Seveda "bi bilo treba napisati objektivno življenjepis. Pri oceni pa omeniti različna mnenja." Saj ravno v tem je naloga wikipedije, da je popolnoma "super partes". Vendar je za objektivno pisanje potrebna najprej čisto nepristranska miselnost, ki je ne vidim v zgornjih dolgoveznih razlagah. Moji predlogi so se nanašali predvsem na wikipedijsko obliko dveh člankov, to je, dva odstavka enega članka bi menda bolje spadala v drugi članek. Po istem postopku se mi zdi, da je v wikipediji navada, da se osebni podatki združijo v biografski članek, drugod so le omenjeni. Ponavljam, meni je šlo predvsem za obliko in nisem mislil bistveno spreminjati vsebin. Če pa mora "kdo na novo predelati reformacijo ... pa bomo potem videli kako in kaj", v redu, naj ostane kot je.

Tisto o neuravnovešenosti je bila le MMG retorična opomba, ne razumem zakaj buri duhove in sprošča dolge debate. Kvečjemu bi ne škodilo malo treznega premisleka: nisem filozof ali psiholog, vendar je tu dovolj malo zdrave pameti. Luter je bil po značaju ekstremen, zato ni čuda, da je prešel od askeze do popolne obsodbe rimskih prelatov, čigar sla po uživanju se mu je pokazala ob priliki bivanja v Rimu. Če obravnavamo njegove kolerične izpade posamezno, so seveda protislovni, ker se nanašajo na različne momente njegovega življenja in njegovega verskega prepričanja. Bolje bi bilo opisati najprej pokornega meniha, ki je s strogo askezo hotel izbrisati greh; nato ugotoviti, kaj je bila prelomnica v njegovem mišljenju, in razumeti, da ga je prirojena ekstremnost pahnila v popolnoma negativno vizijo tedanje cerkve; šele nato lahko govorimo o njegovih naukih in o posledničnih gibanjih.

Vendar soglašam, da so reforma, reformacija in Luter zelo zahtevne teme in verjetno nihče od trenutnih sodelavcev nima dovolj časa, dostopa do virov, pa tudi zanimanja, da bi jih obdelal. Zato tudi ne bom komentiral Stebunikovih mnenj v prejšnjem prispevku (na primer o zgodovinski odgovornosti ali o vojaški sili), ker ni dovolj sogovornikov in meni ni do osebnega dvogovora. --Radek (pogovor) 14:36, 18. avgust 2016 (CEST)

Radek je zelo dobro in modro povedal. V zvezi s tem menim, da ni nemogoče, saj imamo v Wikipedijah verjetno dobro obdelane članke. Ni pa treba burit duhov, drugače se nihče ne bo pripravljen lotiti zahtevne naloge. Nekatere Radekove ugotovitve bi že lahko bile izhodišče za članek.--Stebunik 21:33, 18. avgust 2016 (CEST)

Marx je predvideval Oktobrsko revolucijo?[uredi kodo]

V članku o Marxu piše člankar:

V zadnjem desetletju življenja se je njegovo zdravje poslabšalo in v svoje delo ni mogel vložiti enake količine energije kot poprej, a je še vedno komentiral politična stanja, predvsem v Rusiji in Nemčiji. O slednji je napisal Kritiko Gothskega programa (Kritik des Gothaer Programms), za Rusijo pa je predvidel takojšnjo postavitev komunističnega sistema, brez predhodnega kapitalističnega sistema in revolucije.

Škoda, da avtor članka te trditve ni podprl s citatom. Tudi jaz je za zdaj ne bom osporaval s citatom; kolikor sem bral razne razprave o Marxovih stališčih, je imel Marx Ruse - kot vse Slovane - za nižjo raso in zato tudi ni predvideval revolucije v Rusiji - prej v Nemčiji. Z bežnim pregledom sem dobil vtis, da je avtor Marxa idealiziral, podobno kot se je to dogajalo za časa vladanja marksizma. Bilo bi mi všeč, če bi posamezne citate podprl z viri.

Tudi glede odnosa do suženjstva se viri ne strinjajo, da ga je odklanjal; prav nasprotno: občudoval ga je in odobraval, zlasti v ZDA. Tako pravi:

»Svoboda in suženjstvo sestavljata antagonizem. Omenil bom neposredno suženjstvo, suženjstvo zamorcev v Surinamu, v Braziliji, v južnem področju Severne Amerike. Neposredno suženjstvo je stožer, prek katerega naša proizvodnja vsakodnevno poganja stroje (macchinaio), kredit, itd. Brez suženjstva ne bi bilo nobenega bombaža, brez bombaža ne bi imeli nobene sodobne industrije. Suženjstvo daje vrednost kolonijam; kolonije so ustvarile svetovno trgovino, a svetovna trgovina je nujen pogoj za strojno industrijo velike stopnje. Brez suženjstva bi se Severna Amerika, najnaprednejša nacija, pretvorila v patriarhalno deželo. Odpravljanje suženjstva bi pomenilo pomesti Severno Ameriko zunaj zemljevida.« [1]. To lahko preberemo v razpravi, ki obravnava suženjstvo skozi zgodovino[2].

  1. ^ Lettera di Karl Marx a Pavel Vasilyevich Annenkov, Parigi 28 dicembre 1846, citata in Marx Engels Collected Works, International Publishers (1975), vol. 38, pag. 95
  2. ^ "La bufala illuminista dell’indipendenza dei Paesi latinoamericani. La Chiesa Cattolica e la schiavitù". Uccronline. Pridobljeno dne 16. avgust 2016. 

Malahijeve prerokbe[uredi kodo]

Si mogoče zasledil kje kakšno razlago besed pasel ovce v mnogih stiskah? Zdi se, da se ponujata dve možnosti: bodisi da bo Peter Rimski kot pravi papež vodil vernike v poslednjih stiskah ali pa da bo kot protipapež sam privedel vernike v stiske. Ker si glede na dosedanjo prakso v Rimskokatoliški cerkvi nobeden izmed papežev in celo protipapežev ni nadel imena Peter – so pa to storili protipapeži kakšnih sekt, kot je na primer Palmarska katoliška cerkev – se ponuja bolj druga razlaga. --Janezdrilc (pogovor) 22:31, 27. november 2016 (CET)

Našel sem precej spletov v zvezi z "zadnjim papežem"; zanimivo, da jih veliko razlaga, da bo med "Gloria Olivae" in "Petrus Romanus" še veliko papežev. Moral bi to zadevo preučit.--Stebunik 22:39, 27. november 2016 (CET)

Na dve nejasnosti sem naletel ob pregledu članka:

  • Pri številki 80 (Gregor XV.) piše: "Prerok po 1590 ni posploševal." V kakšnem smislu je mišljeno to "neposploševanje" glede napovedovanja prihodnjih papežev?
  • Pri številki 96 (Pij VI.) si nekoliko nerodno zapisal: "Chobot pripominja, da reklo ustreza papeževi prisilno dolgi potovalni življenjski poti." Kakšni poti pravzaprav? --Janezdrilc (pogovor) 22:09, 29. november 2016 (CET)
Tako piše v virih. Glede prvega - menim, da je to neposploševanje malo neroden izraz. Vsekakor so prerokbe do tega leta veliko bolj natančne. Po tem letu pa bolj nejasne. Po večinskem mnenju so od tedaj res prerokbe, če so namreč nastale šele tedaj. Prerokovati za naprej je vsekakor bolj tvegano kot za nazaj. Morda pa je tu pomota - in bi moralo biti ravno nasprotno - da je posploševal. Bom preveril. Kar se pa drugega tiče, tudi tam tako piše. To pač pomeni, da je nekdo (Napoleon) prisilil starega in bolnega papeža, da je moral toliko potovati iz kraja v kraj, kar mu je prineslo tudi smrt. --Stebunik 23:56, 29. november 2016 (CET)
Glede št. 80 je res nejasno. Francoska Wikipedija ima veliko boljše, in bi lahko namesto zgornjega uporabili to. Jaz sem šel v glavnem po angleški Wikipediji, ker ni mogoče pri tako dolgem članku skakati kot čebela po raznih cvetlicah. No, francoska pravi takole, če bi jo lahko uporabili:
Mort le 8 juillet. Alessandro Ludovisi avait étudié le droit (Alexandre Ludovisi), institua la Propagande, rédigea la Constitution sur la législation des Conclaves et réforma les ordres religieux dans le but de rendre la paix au monde chrétien si troublé par la guerre de Trente Ans. - približen prevod: -"Umrl je 8. julija. Alessandro Ludovisi je študiral pravo, ustanovil Propagando, preuredil določbe glede odvijanja konklava in reformiral verske redove, da bi tako zopet vzpostavil mir v krščanskem svetu, ki ga je tako vznemirjala Tridesetletna vojna." (Če ne najdem kaj boljšega, bom to dal namesto dozdajšnjega, ki ni ne krop ne led. Morda pa uspem še kaj najti.). --Stebunik 00:14, 30. november 2016 (CET)

Aha, O'Brienov navedek za Gregorja XV. iz en: "The prophet, up to 1590, did not deal in generalities." v bistvu pravi, da prerok do leta 1590 ni poznal nekih ohlapnih posploševanj. To pa je potem logično in na mestu. Tudi francoska razlaga o tridesetletni vojni je zelo na mestu. Za Pija VI. piše na fr: da je dvakrat potoval v tujino in da je bil prvi papež po nekaj stoletjih, ki je zapustil Italijo. Mogoče lahko tudi to dodaš. Chobotov komentar pa morda predrugačiš v smislu, da reklo ustreza papeževi dolgi prisilni poti v izgnanstvo. Tudi prvič, ko je potoval v Avstrijo k Jožefu II., je potoval, ker je bil na nek način prisiljen, da poskusi osebno pregovoriti cesarja. --Janezdrilc (pogovor) 15:58, 30. november 2016 (CET)

Uredil in prenesel k Malahijevim prerokbam.--Stebunik 21:14, 11. december 2016 (CET)

Še to. Ta poskus seveda ni nov, ampak če iz seznama papežev odstranimo protipapeže, ki jih je 10, potem dobimo, da je pontifikat papeža Frančiška luč na nebu. Kakšna vzporednica z okrožnico Lumen fidei? Kdo ve. Zakaj pa bi protipapeže sploh izločili? Če hočemo hipotetično predpostavljati, da so prerokbe resnične, moramo hkrati predpostavljati tudi, da so Wionove razlage prerokb napačne. Preprosto zato, ker papeža Frančiška pač ne uspejo spraviti v nobeno povezavo s Petrom Rimskim. Predpostavljamo tudi, da je Malahija imel videnja prihodnjih papežev, ne pa poleg tega še vseh »sopapežev«, ki so se na tej poziciji znašli po spletu kaotičnih okoliščin. Tako pride to tega, da je do 112. prerokbe še točno 10 prostih mest (vključno s Petrom Rimskim), in ker je Frančiškov pontifikat 266. po vrsti, je zadnji potemtakem 276. To število pa me močno spominja na Apostolska dela – toliko ljudi se je namreč peljalo na ladji proti Malti, ko so doživeli brodolom. O njih je Pavel preroško dejal, potem ko ga je obiskal angel: »Nobeden izmed vas ne bo izgubil življenja, samo ladja bo šla v izgubo« (Apd 27,22). Sedaj pa sledi naslednji korak, da če smo predpostavili, da je Malahija imel videnja papežev in ne protipapežev, potemtakem predpostavljamo, da tudi Peter Rimski pod nobenim pogojem ne more biti protipapež. Tako se ponujata dve možnosti: 1. Da mu bo res tako ime, kar bi pomenilo, da bi si takšno ime izbral po nadnaravnem navdihu, vnaprej vedoč, da bo zadnji papež. 2. Da gre samo za opisno ime, podobno kot pri Izaijevi napovedi o mesiji, ko pravi: »Glej, mladenka bo spočela in rodila sina in mu dala ime Emanuel.« Emanuel je torej opisno ime (Bog z nami), medtem ko je dejansko ime bilo Jezus. Morda je podobo tudi Malahija izpeljal opisno ime Peter Rimski, dejansko papeško ime pa bi lahko bilo kakšno čisto vsakdanje. Hipotetično ... --Janezdrilc (pogovor) 01:13, 20. december 2016 (CET)

Kar se tiče protipapežev - od 1590 ni bilo več protipapežev doslej. Kar se pa tiče "prerokovanja za nazaj" pred tem časom, pa je očitno, da so všteti tudi nekateri protipapeži, ki pa so bili - vsaj nekateri - čisto v redu ljudje, samo ne na pravem sedežu. Jaz sem se držal virov, ki vsi tako razmišljajo - Tvoje pa je že izvirno razglabljanje... --Stebunik 09:56, 20. december 2016 (CET)

Drži, drži. Virov se je treba držati. Vseeno me zanima, ali obstaja v literaturi tudi kakšna drugačna razporeditev razen te najbolj razširjene – da razlaga vključuje protipapeže in da se konča s papežem Frančiškom. Sicer pa tudi pri izpustitvi protipapežev nastane dodaten problem, če bi hoteli upoštevati svetopisemsko število 276, in sicer, da je na koncu resda toliko pontifikatov, vendar je papežev v resnici 274 (znan problem s tremi mandati/pontifikati Benedikta IX.). Tako se vsiljuje misel, da je treba še dva papeža od nekod pridobiti. Pomislil sem, da »skrito rezervo« morda predstavljata prva dva protipapeža, Natalis in Hipolit, ki sta ravnala zelo svetniško in se sama zavoljo edinosti Cerkve odpovedala škofovanju in se spravila z legitimnima papežema. Še posebno, če upoštevamo, da je Hipolit tudi uradno priznan za svetnika, bi bilo toliko bolj logično, da bi bil kot dejanski (de facto) papež kljub sprva škandaloznemu ravnanju prištet k nekakšnemu »eshatološkemu« seznamu legitimnih papežev. Neke vrste nagradna rehabilitacija njegovega papeštva zaradi zgledno narejene sprave. --Janezdrilc (pogovor) 11:51, 20. december 2016 (CET)

Katedrala iz pločevink[uredi kodo]

Hello Stebunik, When you have time, could you review my changes, if you wish? Thank you again for all your help with this article. Nicola Mitchell (pogovor) 02:54, 30. november 2016 (CET)

I agree. (=Soglašam.)--Stebunik 08:36, 30. november 2016 (CET)
Urejeno; v zahvalo lahko zmoliš en očenaš za krščansko slogo. /OK. Finished. As thanking you can pray one Our Father for Christian solidarity and unity.--Stebunik 21:39, 30. november 2016 (CET)

Opravičilo[uredi kodo]

Pozdrav! Opravil sem manjši popravek v članku Il Gesù in šele po shranitvi opazil oznako v delu. Res ni bilo namerno, se opravičujem. --Nokturno (pogovor) 22:22, 23. december 2016 (CET)

To oznako zdaj odstranim.--Stebunik 22:25, 23. december 2016 (CET)

Škof na sliki[uredi kodo]

Na tvoji sliki c:File:Hočevar greeting.JPG je spodaj kategorija Ross Martin, ki je videti napačna. Šlo naj bi za škofa, ki pa ga pod tem imenom nikjer nisem uspel izslediti, da bi popravil kategorijo. Spotoma: ali je oseba na sredini morda Ratko Perić? --Janezdrilc (pogovor) 19:58, 26. december 2016 (CET)

Bom takoj vprašal izvedenca.--Stebunik 20:13, 26. december 2016 (CET)

Če je Ross, potem je to temišvarski škof iz Romunije; v sredi pa je eden iz bivše vzhodne Jugoslavije. Za natančnejši odgovor bom moral počakati do jutri.--Stebunik 20:23, 26. december 2016 (CET)

Sem našel in popravil: Roos se piše (z dvema o-jema). --Janezdrilc (pogovor) 23:43, 26. december 2016 (CET)

Tisti, ki sedi, je pa za gotovo Đuro Gašparović, sremski škof, s sedežem v Petrovaradinu (ali pa Sremski Mitrovici).--Stebunik 18:17, 27. december 2016 (CET)

Malo primerjam slike na Googlu, pa ni videti, da bi bil sredinski Gašparović. Za "identifikacijo" sem vzel v obzir tri pike na desnem licu, ki jih ima oseba na tvoji sliki. Mislim, da bi to moral biti Perić, po Googlu sodeč. Lahko še sam preveriš? --Janezdrilc (pogovor) 21:51, 27. december 2016 (CET)
Huh, tudi škof, ki stoji, po vsej verjetnosti ni Martin Roos, ampak Marin Srakić. --Janezdrilc (pogovor) 22:03, 27. december 2016 (CET)
Kar možno; jaz do zdaj nisem mogel zanesljivo preverit.--Stebunik 20:40, 28. december 2016 (CET)

User:EGalvez (WMF)/Sandbox/MassMessageTest[uredi kodo]

Share your experience and feedback as a Wikimedian in this global survey (revised heading)[uredi kodo]

Dragi slovenski wikipedisti![uredi kodo]

Dobil sem to sporočilo na svojo pogovorno stran, pa ne vem res prav nič, za kaj gre. Bil bi zelo hvaležen, če bi mi kdo to bolj preprosto povedal. Že vnaprej hvala.--Stebunik 23:43, 13. januar 2017 (CET)

Kot stalnega sodelavca te vabijo te k izpolnjevanju ankete o delovanju Wikipedije, h kateri so te povabili naključno. Anketo lahko rešuješ v nemščini ali katerem drugem jeziku, če je angl. pretežavna (jezik izbereš na vrhu prve strani ankete). MZaplotnik edits 00:01, 14. januar 2017 (CET)

Kaj je s stranjo »Cristoraul«?[uredi kodo]

V seznamu papežev sem velikokrat uporabljal Platinovo Zgodovino papežev v angleščini, ki jo je prikazovala spletna stran »Cristoraul«. Sedaj pa lahko na to kliknem, pa dobim nekaj čisto drugega. Tako imam na primer eden od citatov za Urbana II., kjer se jasno vidi, da je stran v redu obstajala še pred tremi leti, tj. 24. februarja 2014. Nekaj od tega sem si tudi shranil v Wordu oziroma natisnil, da imam še sedaj. Ko pa sedaj na to kliknem, se pokaže neka čudaška framasonska stran, ki se bavi z nekakšno astrologijo in temu podobno. Izgleda, da so to stran zasedli neki hakerji, ki so ji dali čisto drugačno obliko – takorekoč je uničena. Kaj torej sedaj s temi navedbami, kjer se je stik z originalno stranjo pretrgal? Hvala Bogu, da nisem uporabljal le Cristoraul, ampak tudi druge spletne strani, pa tudi knjige. Pokazala se je stara resnica, da »scripta manent« (»kar je napisano oziroma natisnjeno, ostane«), ali kot bi dejal Ksaver Meško: »Knjige so vaše prijateljice«. [5]

Sklici[uredi kodo]

  1. ^ This survey is primarily meant to get feedback on the Wikimedia Foundation's current work, not long-term strategy.
  2. ^ Legal stuff: No purchase necessary. Must be the age of majority to participate. Sponsored by the Wikimedia Foundation located at 149 New Montgomery, San Francisco, CA, USA, 94105. Ends January 31, 2017. Void where prohibited. Click here for contest rules.
  3. ^ This survey is primarily meant to get feedback on the Wikimedia Foundation's current work, not long-term strategy.
  4. ^ Legal stuff: No purchase necessary. Must be the age of majority to participate. Sponsored by the Wikimedia Foundation located at 149 New Montgomery, San Francisco, CA, USA, 94105. Ends January 31, 2017. Void where prohibited. Click here for contest rules.
  5. ^ "Blessed Urban II". Cristoraul.com. Pridobljeno dne 2014-02-24. 

Your feedback matters: Final reminder to take the global Wikimedia survey[uredi kodo]

(Sorry to write in English)

Klavdija (razločitev)[uredi kodo]

Vnosi, ki se tičejo imena Klavdija na tej tvoji strani, spadajo v članek Klavdija, ostali so na temo Klavdij, zato sploh ne spadajo sem. Ker ne ostane nič konkretnega, bi bilo treba stran brisati kot odvečno. Se strinjaš? — Yerpo Ha? 07:32, 25. marec 2017 (CET)

Kakor se Ti zdi. Kar se pa tiče vnosa slike, je treba odstranit tiste odvečne črke, pa mi ne uspe.--Stebunik 08:17, 25. marec 2017 (CET)

Izbrani članek - prošnja Janezu Drilcu[uredi kodo]

Ali bi mogel moj zadnji, pravkar dokončani članek Janez XII. veljati za izbrani članek ali kako se že takemu članku reče? Če je to možno, mi pri tem pomagaj, saj še nimam nobenega izbranega članka. Hvala že vnaprej.--Stebunik 00:59, 29. april 2017 (CEST)

Izbrani članek naj izgleda takole[uredi kodo]

Ali bi mogel moj zadnji, pravkar dokončani članek Janez XII. veljati za izbrani članek ali kako se že takemu članku reče? Če je to možno, mi pri tem pomagaj, saj še nimam nobenega izbranega članka. Hvala že vnaprej.--Stebunik 00:59, 29. april 2017 (CEST)

Izbrani članek pomeni, da je članek dosegel »končno stanje« izdelka. V splošnem orisu bi to pomenilo nekako takole:

Kriterij Funkcionalnost Oblika
Ureditev Čistost Ureditev Čistost
Tema Tema je kvalitativno široko obdelana, to je, da so upoštevani vsi njeni vidiki, s poudarkom na tistem, po katerem je »objekt« najbolj znan. Podatki so preverjeni in podani v ustreznem kontekstu. Tema je kvantitativno široko obdelana, to je, da ima članek ustrezno dolžino, seveda glede na razpoložljive podatke. Članek je lektoriran.
Besedilo Trditve so ustrezno verificirane, pojmom znotraj besedila so dodane notranje povezave, besedilo je opremljeno s slikami, lahko tudi grafi ali tabelami, dodane so kategorije. Uporabljeni so kvalitetni viri v skladu z možnostmi, slike so nazorne, notranje povezave ne kažejo na razločitve ali dvojne preusmeritve. Članek je po videzu usklajen s »splošno podobo Wikipedije«, to pomeni, da je besedilo smiselno razdeljeno na poglavja, vsebuje infopolje, slike, zunanje povezave. Članek je zadosti »zračen« – ni zasičen s prevelikim številom slik, besedilo ni prekomerno pisano obarvano, oblike in postavitve poglavij, odstavkov, tabel so »harmonične«.

Mogoče ti to pomaga pri nadaljnjem delu s člankom, toliko da preveriš morebitne šibke točke. Seveda je tudi tvoj članek mogoče pripeljati do zvezdice. Ob priliki se ga lotim, seveda brez garancije za zvezdico, ki je odvisna od mnenja več uporabnikov. --  Janezdrilc 03:37, 29. april 2017 (CEST)

Stebunik, Hano ima status izbranega članka, na glavni strani je bil objavljen dva tedna v 2016. Ϻ Zaplotnik prispevki 09:52, 29. april 2017 (CEST)
Veseli me, da je vsaj eden od mojih člankov bil izrbrani članek. Hvala za nasvete in podporo. Kar se pa tiče slikovnega gradiva, bo pri Janezu XII. pač kriza.--Stebunik 10:29, 29. april 2017 (CEST)

Baraga[uredi kodo]

Z Baragovim krstnim imenom je nekaj nejasnosti, in sicer, ali je bil krščen kot Irenej Friderik ali kot Friderik Irenej. Ne uspem dognati, kaj je bolj točno. Prvi varianti v prid govorita dve knjigi Franca Jakliča (glej Rutars.net) in na primer Newadvent.org ter morda po njem Baragovvrtec.si. Za drugo varianto se izjasnjuje knjiga Jaklič-Šolarja (zgornja povezava Rutars) in na primer Svetniki avtorice Vere Schauber ter Enciklopedija Slovenije. Ali lahko malo preveriš pri svojih virih, če se morda najde kaj "povsem zanesljivega"? Naš članek je trenutno napačen glede tega. --  Janezdrilc 17:20, 16. julij 2017 (CEST)

Kaj dosti več od obstoječega verjetno ne bom našel. Če se mi nasmehne sreča, bom posredoval.--Stebunik 22:17, 5. avgust 2017 (CEST)
Kaj pa piše v krstni knjigi? Treba bi bilo preveriti tam, če obstaja ali vsaj prepis na škofiji.--Stebunik 20:04, 13. avgust 2017 (CEST)

Razmišljam, da bi bilo članek boljše prestaviti kar na »Friderik Baraga«, saj je tako ali tako bilo to njegovo škofovsko ime. --  Janezdrilc 17:36, 19. avgust 2017 (CEST)

Res je bolj znan kot Friderik Baraga.Stebunik 21:59, 21. avgust 2017 (CEST)

Pokopani v Lateranu[uredi kodo]

Trenutno imamo tri kategorije:

Verjetno se tudi drugi dve nanašata na baziliko, se pravi, da bi ju bilo treba združiti v prvo? --  Janezdrilc 22:37, 14. september 2017 (CEST)

Če bi se združile, bi bilo morda zadosti jasno: "Pokopani v Lateranu".Stebunik 00:37, 15. september 2017 (CEST)

Cilj je načeloma čimnatančnejše ime, zato bi naj samo prva kategorija ostala, v kolikor je pri vseh treh mišljena bazilika. --  Janezdrilc 14:52, 15. september 2017 (CEST)

Ne vem, ali so vsi pokopani v Baziliki, večina vsekakor, ker so točni opisi, na kateri strani. Podobno tako niso bili pokopani v Stari baziliki sv. Petra, ampak v "preddverju". Zaradi enotnosti je menda najbolj točna prva kategorija. (Obenem bi Te prosil, če mi prikažeš različne načine pisanja "Stebunik", morda tudi kakega "umetniškega", da bi izbral nekaj zanimivega. Ti imaš tako lepo "cik-cak". Hvala.) Stebunik 15:50, 15. september 2017 (CEST)

Sem poenotil kategorije. Za podpis je seveda kar precej možnosti. Po ideje lahko greš tudi na Recent Changes na angleški Wikipediji in poklikaš pogovorne strani naključnih uporabnikov. Marsikaj se najde, na primer spodnja dva primera sta od "tam nekje". --  Janezdrilc 16:28, 16. september 2017 (CEST)

Seveda želim besedo skupaj. Če Ti ni težko, dodaj še kak zgled, hvala.--Stebunik 21:19, 16. september 2017 (CEST)