Uporabniški pogovor:Stebunik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Uporabniški pogovor:Stebunik.

Lent - Lent?[uredi kodo]

Angleški "Lent" nikakor ni slovenski "Lent", pa četudi gre za kraj ali del kraja. Angleški "Lent" je "post", "postni čas" ali "štiridesetdnevni post", kot to lepo imamo v srbohrvaščini "korizma", madžarsko "Nagyböjt". Slovenski "Lent" spada pod kako drugo geslo. To lepo pove že angleška Wikipedija, kjer piše:

(Bogoslužno leto) - Lent (Latin: Quadragesima - English: Fortieth) is a solemn religious observance in the liturgical calendar of many Christian denominations that begins on Ash Wednesday and covers a period of approximately six weeks before Easter Sunday.
Lent (latinsko: Quadragesima - angleško: Fortieth) je slovesno versko obdobje po bogoslužnem koledarje, ki se ga držijo razni kristjani in se začne na pepelnično sredo ter obsega obdobje okoli šestih tednov pred Velikonočno nedeljo.
Če bi hoteli uvesti pravo besedilo oziroma označnbo, bi bilo treba izprazniti napačno označbo pri angleški Wikipediji z geslom Lent, ki se nanaša na slovenščino. Namesto slovenskega Lent bi morali tam vstaviti "Postni čas" "Post" "Štiridesetdanski post" ali kaj temu podobnega. Lahko pa tisti pomnilnik odstranimo in kdor bo izdeloval to stran, bo imel proste roke.--Stebunik 15:41, 1. januar 2016 (CET)

Sem popravil, tako da ustreza:

  • lent -> postni čas
  • fasting -> postenje
  • great lent (v angleščini izključno za pravoslavje) -> mi tega članka nimamo
  • (angleški ali drug tuji članek za mariborski Lent ne obstaja) -> Lent

--Janezdrilc (pogovor) 16:42, 1. januar 2016 (CET)

Krasno - si ekspeditiven. Srečno, veselo in zdravo Novo leto!--Stebunik 18:59, 1. januar 2016 (CET)

Veronika Deseniška[uredi kodo]

Če imaš kaj v zvezi z Veroniko Deseniško in Enejem Pikolominijem, postavi gor. Jaz sem to zastonj iskal. Če bom šel v to smer, bodo papeži zapostavljeni.--Stebunik 19:32, 2. januar 2016 (CET)

A, ok. No, kar tako sem vprašal, če se je pri tebi kaj našlo. Če kdaj naletim na njuno zgodbo, bom vsekakor dodal. Hvala za trud. --Janezdrilc (pogovor) 20:09, 2. januar 2016 (CET)

Glede Veronike sem našel nekaj v hrvaških narodnih, tudi v kajkavskem narečju. Ali lahko uporabim to kot free, čeprav ni tako davno objavljeno (ker je pač zadeva - zgodba stara več stoleti)?--Stebunik 00:16, 24. januar 2016 (CET)

Bi rekel tako, da če gre samo za zapis ljudskega ustnega izročila, gre za javno last. Če pa gre za avtorsko delo, ki samo uporablja motiv iz zgodovine, potem pa je delo avtorsko zaščiteno in ni prosto. --Janezdrilc (pogovor) 11:58, 24. januar 2016 (CET)

Avtobiografski prispevki[uredi kodo]

Prosil bi, da se jih vzdržiš. Podatki, ki so bili v članku, bi sodili na vrh tvoje uporabniške strani, avtobiografije pa v enciklopedičnem prostoru niso zaželene. Več o tem v smernici Wikipedija:Avtobiografija. — Yerpo Ha? 09:34, 27. januar 2016 (CET)

Bodi bolj konkreten, na kaj misliš - in razloži zadevo. Lahko bi povedal vsaj to, za kateri članek gre.--Stebunik 20:58, 27. januar 2016 (CET)
Govoril sem seveda o tvoji avtobiografiji, članku z naslovom "Janez Jelen". — Yerpo Ha? 21:00, 27. januar 2016 (CET)

Opazil sem, da je moje ime pobarvano rdeče, pa sem nekaj noter dal, da ima vsaj nekaj vsebine. Če je kaj narobe, popravi ali pa briši.--Stebunik 21:10, 27. januar 2016 (CET)

Vsebino, ki sodi na uporabniško stran, sem izbrisal, lahko pripomoreš k pomodritvi povezave tako, da posreduješ zanesljive vire o sebi in bo to postoril kdo drug. Vnašati avtobiografije sem not pa res ni... higienično. — Yerpo Ha? 06:50, 28. januar 2016 (CET)

Predloga "Predniki" (Ancestry)[uredi kodo]

Poskusil sem vnesti v članek o papežu Aleksandru VI. rubriko »Predniki«, pa se ni posrečilo. Je iz angleške Wikipedije. Če lahko kdo pomaga, dobrodošel. Hvala.--Stebunik 19:07, 4. marec 2016 (CET)

Sem shranil predlogi po angleškima. Edino, bolj ustrezno ime se mi zdi Rodovnik kot Predniki. --Janezdrilc (pogovor) 13:34, 8. marec 2016 (CET)

Zelo dobro. Le zakaj pa piše v naslovu: Ancestors of Papež Aleksander VI.? Če moreš, popravi še to. Sicer pa res hvala.--Stebunik 18:43, 8. marec 2016 (CET)

"Okno" za umetnino[uredi kodo]

Kdor se razume na umetnost, naj sestavi okno za umetnino. Tako lahko vidimo pri Laokontovi skupini, da Angleži imajo okno, vendar to v slovenščini ne uspeva. --Stebunik 20:34, 30. april 2016 (CEST)

Jakob Mlajši[uredi kodo]

V članku je napisano ime umetnika: Antonio da Sangallo mlajši. Pri priimkih se piše beseda mlajši z veliko začetnico. Mora biti torej: Antonio da Sangallo Mlajši. Za primero vzamemo lahko: Karel Veliki, Plinij Mlajši...--Stebunik 23:57, 17. maj 2016 (CEST)

Stebunik: motiš se. Karel je imel tak vzdevek, dodatek »mlajši« pa običajno pomeni zgolj to, da je imel očeta z istim imenom. SSKJ pravi: "kot zapostavljeni pristavek k imenu ene izmed dveh oseb z istim imenom v sorodstvenem odnosu pokličite Janeza Dolenca mlajšega [ml.]" — Yerpo Ha? 06:27, 10. julij 2016 (CEST)
To morda velja v navadni rabi. Pri slavnih umetnikih in drugih osebah iz javnega življenja pa je navadno napisano z veliko začetnico, da se ne bi mešalo.--Stebunik 23:19, 13. julij 2016 (CEST)

Ni tako preprosto reči, da mora biti Plinij Mlajši z malo začetnico. Kar pojdi po internetu, pa boš videl, da je mala začetnica pri obeh Plinijih (Starejši in Mlajši) - v manjšini. Tisto, kar omenja Yerpo, velja za navadne primere, ne pa za vzdevke, ki smo jih - vsaj doslej - pisali z veliko začetnico. Če pogledaš glede Jakobov, pa boš vedno našel napisano z veliko začetnico: Jakob Starejši, Jakob Mlajši. Tu gre za osebe, ki jim je Starejši ali Mlajši vzdevek in ne le kot pri Janezu Delencu. Če pravi najnovejši pravopis tudi glede Plinija Mlajšega isto kot Dolenca mlajšega, pa dvomim, ker gre za dve različni zvezi. Če je pravopis to uvedel na novo, se ni za čudit, saj je uvedel marsikako novotarijo, ki pa je izročilo ne potrjuje in zato ne bo mogla obstati. Podobno velja za Antonio da Sangallo Mlajši. Če bi pisali z malo začetnico, ne bi nujno šlo ravno za tega in tega umetnika, ampak za kateregakoli Sagalla iz katerekoli družine, ki je mlajši ali starejši od onega drugega. Kadar se pa piše z veliko začetnico, pa gre nedvomno le za tega in tega npr. Plinija - saj vrh vsega nista bila le ta dva: Mlajši in Starejši, ampak še cela kopica drugih, ki so bili ali mlajši ali starejši.--Stebunik 23:08, 26. julij 2016 (CEST)

V koliko družinah pa nastopa dvojica oče-sin z imenom Antonio da Sangallo? Isto vprašanje velja za Plinija. — Yerpo Ha? 06:16, 27. julij 2016 (CEST)

Mislim, da je v SP zadevo možno različno razlagati; tradicija je na strani velike začetnice v omenjenih primerih: tisto z Dolencem je drugi nivo - ni pridevek in torej ne gre za isto zadevo. Zakaj pa potem večina piše z veliko, da ne omenim naših Južnih bratov, od katerih se tako ali tako nočemo ničesar naučiti. Hočem reči, da neodvisno od nas pišejo v takih primerih dosledno z veliko začetnico, najsi bodo Hrvatje ali Srbi. Zanimalo bi me, od kdaj je ta mala prišla v veljavo - zame je res novost, pa čeprav sem hodil na latinščino - najsi bo Grošelj ali Gantar - oba sta pisala Plinija Mlajšega ipd z veliko začetnico, pa sta bila klasa na svojem področju. Menim, da bi bilo dobro slišati še mnenje kakega strokovnjaka s tega področja.--Stebunik 23:16, 27. julij 2016 (CEST)

Reformacija in Leon X.[uredi kodo]

Na pogovorni strani o reformaciji sem podal svoje mnenje za boljšo ureditev obeh člankov, pa bi rad tvoje mnenje. --Radek (pogovor) 12:28, 17. avgust 2016 (CEST)

Viquibola 1000.png To je eden izmed člankov, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija, spada v sklop WikiProjekta 1000 nujnih. Za smernice glejte strani projekta in Wikipedija:Urejanje strani.
10 pie chart.svg
Po številu znakov je to škrbina.

Reformacija in viri[uredi kodo]

Dobro bi bilo omeniti kak vir in sklic. Če bom utegnil, bom malo razširil članek in dodal citate.--Stebunik 04:32, 2. maj 2016 (CEST)

Zgodovinsko je reformacija prikazana tudi v članku o Leonu X..--Stebunik 01:20, 7. julij 2016 (CEST)
Mislim, da bi bilo prav, če bi odlomek o reformaciji prenesli iz članka o Leonu X. na pričujoči članek. Pri papežu bi morali reformo/reformacijo samo omeniti, kvečjemu poudariti papeževa stališča in odnos do odpadnikov, kakor tudi njegovo zgodovinsko odgovornost za verski razkol. Razen tega bi morali uskladiti podatke obeh člankov, recimo tistega o resničnosti ali legendi pribijanja tez na cerkvena vrata. Pa tudi osebni podatki o Lutru (zakaj neki "neuravnovešen"?) so v tem članku odveč, prenesti bi jih treba na njegovo osebno stran.
--Radek (pogovor) 12:16, 17. avgust 2016 (CEST)

Članek o reformaciji nima navedenih virov[uredi kodo]

Viri, iz katerih sem črpal, imajo o Lutru še veliko hujše izraze, kot je npr. "neuravnovešen". Tam lahko beremo tudi - in ne samo enkrat, da je bil "nor", "demonski". Jaz sem to sicer vse prebral - tudi pri dobrih avtorjih - vendar sem marsikaj izpustil, da se ne bi kdo čutil užaljenega. Seveda bi bilo potemtakem o reformaciji treba napisat čisto nov članek na temelju lastnih spoznanj, kar pa ni naloga Wikipedije, saj je izvirno raziskovanje prepovedano. Tudi meni je prišlo na misel, da bi obdelal reformacijo, a se mi za enkrat to zdi preveč zahtevna naloga. Pomanjkljivost obstoječega članka reformacija je ravno v tem, da ne navaja nobenih virov, a sama zadeva je obdelana zelo enostransko. Glede neuravnovešenosti Lutra pa je v viru omenjena zato, ker je bil človek skrajnosti, kar vsi priznavajo, tudi njegovi najbližji sodelavci: ni trpel nobenega ugovora. Na primer: najprej je hotel koncil; ko je Pavel III. koncil sklical, pa ni hotel o prisostvovanju niti slišati več. Po virih je 1510. leta ob romanju v Rim bil navdušen nad papežem in je dal tudi tovrstno izjavo (češ da je treba ubiti vsakogar, ki ne priznava papeža kot Božjega namestnika); malo pozneje (1517) pa mu je papež že antikrist (in bi po taki logiki bilo treba ubiti tiste, ki se s tem zadnjim ne strinjajo). Kot navaja trezni zgodovinar Josef Holzer, se je kot avguštinec Luter časih spovedoval tudi po šest ur; kmalu nato pa je zavrgel nekatere zakramente - tudi spoved popolnoma. Kot redovnik večinoma ni spovedoval žensk in jih tudi ni hotel pogledat - kot reformator pa se je kar mirno poročil s pobeglo nuno. Za take "skoke" je neuravnovešenost še preblag izraz. Menim, da je glavni problem v tem, da se lahko nekateri ljudje ob odrivanju nekaterih neprijetnih dejstev čutijo prizadete. Poleg tega pa je doba ekumenizma, ko smo navajeni poudarjati le pozitivno. Menim pa, da Wikipedija ni taka "pozitivna" enciklopedija, ampak predvsem "objektivna". Nihče se dandanes ne zgraža - niti najbolj goreči katoličani ne - če nekateri pišejo vse najgrše o takratnih papežih (pa če je tudi marsikaj izmišljenega) - ko pa je kaj slabega napisano o njihovih nasprotnikih, pa se takoj zgražajo (pa četudi je to morebiti resnično). Vsekakor objektivno in dobro prikazati to zadevo ni lahka naloga. Zato menim, da ni narobe, če so nekatere zadeve deloma obdelane tudi drugod. Za enkrat naj bi pri Leonu ostalo kot je; če bo kdo na novo predelal reformacijo (kar bi bilo priporočljivo), pa bom potem videl kako in kaj. Sicer pa so tako obdelovali tudi papeški zgodovinarji (na enem mestu vse, kar spada k posameznemu papežu - obenem pa tudi posebej, pri uvodih - seveda z različnimi poudarki) in jaz sem črpal iz njih.
Posebno vprašanje pa je papeževa zgodovinska odgovornost. Mislim, da bi morali biti glede tega zelo previdni (npr. tako pri Leonu X., Klemenu VII. kot pri Pavlu III.); po mojem občutju nekateri njihovo odgovornost pretiravajo in ne upoštevajo, da je imela in še vedno ima herezijo silno privlačno moč in tudi svoje zakonitosti, po katerih se širi - ter tako svoje nasprotnike pogostoma kar "povozi". Pogosto pa je bila glavno gibalo celo vojaška sila - kot pravijo naši južni bratje: "Ko je jači, taj kvači". In pri sili ali nasilju je odgovornost vsekakor manjša, kot pa bi bila v miru in ob uporabi miroljubnih sredstev. --Stebunik 23:09, 17. avgust 2016 (CEST)

Jaz bi svetoval pazljivost pri trditvah katoliških zgodovinarjev o Lutru. Slikati njega kot umsko neuravnovešenega (ali še kaj hujšega) čisto preveč ustreza njihovemu nazoru. — Yerpo Ha? 07:00, 18. avgust 2016 (CEST)

Po mojem bi bilo treba napisati objektivno življenjepis. Pri oceni pa omeniti različna mnenja. Tako bi se dobila objektivna slika in menim, da je tako prav in pošteno; med drugim je sprejeto mnenje, da Luter v začetku ni hotel posebne Cerkve, ampak le reformirati katoliško Cerkev; kako je potem mogel dopustiti - če je bil iskren in uravnovešen, ne le, da je ustvaril nekaj čisto novega, ampak da je tudi njegovo gibanje že za časa njegovoega življenja razpadlo v več od sebe neodvisnih gibanj? Kako nadalje soditi o sežigu bule? To ne pomeni, da bi bil človek, ki to dela, nor, uravnovešen pa vsekakor - ali pa pod vplivom strasti in afekta. Zvest sin katoliške Cerkve bi se v njegovem primeru pokoril, ali pa dostojanstveno odgovoril na bulo, ne je pa sežigal. Imaš prav, da se je treba izogibati skrajnih trditev. Od kod pa veš, da so take trditve dajali le katoliški zgodovinarji? Bodi previden tudi pri takih izjavah - tudi to je predsodek. Nekateri katoliški zgodovinarji so veliko bolj kritični do papežev kot do reformatorjev - tudi in zlasti še dandanes. Njegovi najhujši nasprotniki niso bili pravzaprav papež in cesar, ampak njegovi najbližji sodelavci, ki so se oddaljili od njega in njegovega nauka ter takorekoč osnovali popolnoma neodvisna gibanja, v marsičem njegovemu čisto nasprotna. Pod skupni nazir reformacija spadajo le toliko, kolikor imajo isti izvor in so nastala v istem času. Obdelati to obdobje dobro je pa zahtevna naloga; seveda imajo večjo težo izjave in mnenja njegovih sodobnikov; celotno sliko pa daje navajanje obeh, včasih tudi več strani.--Stebunik 09:48, 18. avgust 2016 (CEST)

Od kod pa veš, da so take trditve dajali le katoliški zgodovinarji? Ne vem, ravno zato bi želel dober nepristranski vir zanje. Z drugimi besedami, naj ta trditev ne bo podprta zgolj z zapisi katoliških zgodovinarjev v katoliških publikacijah. Še posebej zato, ker Luthrove domnevne duševne težave niso nekaj splošno znanega. Namreč tudi če je bil iskren in uravnovešen, bi težko usmerjal razgreto dogajanje s svoje razmeroma nizke pozicije, tako da težko sodimo o njemu po dolgoročnih posledicah tega, kar je sprožil. — Yerpo Ha? 10:35, 18. avgust 2016 (CEST)

Seveda "bi bilo treba napisati objektivno življenjepis. Pri oceni pa omeniti različna mnenja." Saj ravno v tem je naloga wikipedije, da je popolnoma "super partes". Vendar je za objektivno pisanje potrebna najprej čisto nepristranska miselnost, ki je ne vidim v zgornjih dolgoveznih razlagah. Moji predlogi so se nanašali predvsem na wikipedijsko obliko dveh člankov, to je, dva odstavka enega članka bi menda bolje spadala v drugi članek. Po istem postopku se mi zdi, da je v wikipediji navada, da se osebni podatki združijo v biografski članek, drugod so le omenjeni. Ponavljam, meni je šlo predvsem za obliko in nisem mislil bistveno spreminjati vsebin. Če pa mora "kdo na novo predelati reformacijo ... pa bomo potem videli kako in kaj", v redu, naj ostane kot je.

Tisto o neuravnovešenosti je bila le MMG retorična opomba, ne razumem zakaj buri duhove in sprošča dolge debate. Kvečjemu bi ne škodilo malo treznega premisleka: nisem filozof ali psiholog, vendar je tu dovolj malo zdrave pameti. Luter je bil po značaju ekstremen, zato ni čuda, da je prešel od askeze do popolne obsodbe rimskih prelatov, čigar sla po uživanju se mu je pokazala ob priliki bivanja v Rimu. Če obravnavamo njegove kolerične izpade posamezno, so seveda protislovni, ker se nanašajo na različne momente njegovega življenja in njegovega verskega prepričanja. Bolje bi bilo opisati najprej pokornega meniha, ki je s strogo askezo hotel izbrisati greh; nato ugotoviti, kaj je bila prelomnica v njegovem mišljenju, in razumeti, da ga je prirojena ekstremnost pahnila v popolnoma negativno vizijo tedanje cerkve; šele nato lahko govorimo o njegovih naukih in o posledničnih gibanjih.

Vendar soglašam, da so reforma, reformacija in Luter zelo zahtevne teme in verjetno nihče od trenutnih sodelavcev nima dovolj časa, dostopa do virov, pa tudi zanimanja, da bi jih obdelal. Zato tudi ne bom komentiral Stebunikovih mnenj v prejšnjem prispevku (na primer o zgodovinski odgovornosti ali o vojaški sili), ker ni dovolj sogovornikov in meni ni do osebnega dvogovora. --Radek (pogovor) 14:36, 18. avgust 2016 (CEST)

Radek je zelo dobro in modro povedal. V zvezi s tem menim, da ni nemogoče, saj imamo v Wikipedijah verjetno dobro obdelane članke. Ni pa treba burit duhov, drugače se nihče ne bo pripravljen lotiti zahtevne naloge. Nekatere Radekove ugotovitve bi že lahko bile izhodišče za članek.--Stebunik 21:33, 18. avgust 2016 (CEST)

Marx je predvideval Oktobrsko revolucijo?[uredi kodo]

V članku o Marxu piše člankar:

V zadnjem desetletju življenja se je njegovo zdravje poslabšalo in v svoje delo ni mogel vložiti enake količine energije kot poprej, a je še vedno komentiral politična stanja, predvsem v Rusiji in Nemčiji. O slednji je napisal Kritiko Gothskega programa (Kritik des Gothaer Programms), za Rusijo pa je predvidel takojšnjo postavitev komunističnega sistema, brez predhodnega kapitalističnega sistema in revolucije.

Škoda, da avtor članka te trditve ni podprl s citatom. Tudi jaz je za zdaj ne bom osporaval s citatom; kolikor sem bral razne razprave o Marxovih stališčih, je imel Marx Ruse - kot vse Slovane - za nižjo raso in zato tudi ni predvideval revolucije v Rusiji - prej v Nemčiji. Z bežnim pregledom sem dobil vtis, da je avtor Marxa idealiziral, podobno kot se je to dogajalo za časa vladanja marksizma. Bilo bi mi všeč, če bi posamezne citate podprl z viri.

Tudi glede odnosa do suženjstva se viri ne strinjajo, da ga je odklanjal; prav nasprotno: občudoval ga je in odobraval, zlasti v ZDA. Tako pravi:

»Svoboda in suženjstvo sestavljata antagonizem. Omenil bom neposredno suženjstvo, suženjstvo zamorcev v Surinamu, v Braziliji, v južnem področju Severne Amerike. Neposredno suženjstvo je stožer, prek katerega naša proizvodnja vsakodnevno poganja stroje (macchinaio), kredit, itd. Brez suženjstva ne bi bilo nobenega bombaža, brez bombaža ne bi imeli nobene sodobne industrije. Suženjstvo daje vrednost kolonijam; kolonije so ustvarile svetovno trgovino, a svetovna trgovina je nujen pogoj za strojno industrijo velike stopnje. Brez suženjstva bi se Severna Amerika, najnaprednejša nacija, pretvorila v patriarhalno deželo. Odpravljanje suženjstva bi pomenilo pomesti Severno Ameriko zunaj zemljevida.« [1]. To lahko preberemo v razpravi, ki obravnava suženjstvo skozi zgodovino[2].

  1. ^ Lettera di Karl Marx a Pavel Vasilyevich Annenkov, Parigi 28 dicembre 1846, citata in Marx Engels Collected Works, International Publishers (1975), vol. 38, pag. 95
  2. ^ "La bufala illuminista dell’indipendenza dei Paesi latinoamericani. La Chiesa Cattolica e la schiavitù". Uccronline. Pridobljeno dne 16. avgust 2016.