56.593
urejanj
m (→Gospodarstvo) |
m (→Gospodarstvo) |
||
Škedenjci so se ob kmetijstvu in vinogradništvu nekoč ukvarjali tudi z ribištvom, ter so imeli svoje [[Čupa|čupe - deblake]], s katerim so občasno prihajali v konflikt z ribiči na beneškem ozemlju, onkraj [[Dolina Glinščice pri Trstu|Glinščice]]. Nekateri so se preživljali tudi kot obrtniki, s solinarstvom pa so se ukvarjali skoraj izključno Italijani.
[[Slika:Razglednica_Škednja_1905.jpg|thumb|250px|Škedenjska železarna leta 1905]]
Leta 1895 je bil zgrajen prvi del današnje škedenjske železarne
Škedenj je bil poznan tudi po značilnem kruhu t.i. »bigah« (bighe), ki so ga izmislile škedenjske ''krušarce''. Škedenj je namreč imel krušno tradicijo, priznano tudi izven Trsta. Leta 1756 je Škedenj osvojil tudi prvo nagrado avstrijske krone za najboljši kruh v celem cesarstvu in tedaj so ''škedenjske krušarce'' obiskale [[Dunaj]] in na dvoru predstavile kruh. Pravijo, da je med drugo svetovno vojno škedenjski kruh dosegal tudi ranjence v [[Partizanska bolnišnica Franja|partizanski bolnišnici Franja]]. ''Krušarce'' so s pekarsko dejavnostjo nadaljevale tudi po vojni, dokler niso novi higienski predpisi prepovedali domačo krušno peko.
|
urejanj