Manfred von Richthofen: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
m normativna kontrola
Brez povzetka urejanja
Vrstica 17: Vrstica 17:
'''Manfred Albrecht Freiherr von Richthofen''', [[Nemci|nemški]] [[plemič]], [[častnik]], [[vojaški pilot]] in [[letalski as]], * [[2. maj]] [[1892]], [[Breslau]], [[Nemško cesarstvo]] (danes [[Wrocław]], [[Poljska]]), † [[21. april]] [[1918]], [[Morlancourt]] pri [[Vaux-sur-Somme]], [[Francija]] ([[padel v boju]]).
'''Manfred Albrecht Freiherr von Richthofen''', [[Nemci|nemški]] [[plemič]], [[častnik]], [[vojaški pilot]] in [[letalski as]], * [[2. maj]] [[1892]], [[Breslau]], [[Nemško cesarstvo]] (danes [[Wrocław]], [[Poljska]]), † [[21. april]] [[1918]], [[Morlancourt]] pri [[Vaux-sur-Somme]], [[Francija]] ([[padel v boju]]).


[[Rittmeister]] Manfred Albrecht [[Freiherr]] [[von]] [[Richthofen]] je bil najuspešnejši [[Nemško cesarstvo|nemški]] in svetovni letalski as [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. Še danes velja za asa med asi, večina njegovih žrtev so bila le počasna dvosedežna francoska in angleška izvidniška letala. Imel je tudi zelo grdo navado, da je pristajal poleg sestreljenih nasprotnikov, in kot »spominke« pobiral osebne predmete žrtev: pilotske čelade, rokavice, škornje in očala, ure, dokumente in podobno. Za lestenec si je omislil kar rotacijski motor enega od sestreljenih letal, namesto svečk pa so bile žarnice, in vse obesil pod strop.
[[Rittmeister]] Manfred Albrecht [[Freiherr]] [[von]] [[Richthofen]] je bil najuspešnejši [[Nemško cesarstvo|nemški]] in svetovni letalski as [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. Še danes velja za asa med asi, večina njegovih žrtev so bila le počasna dvosedežna francoska in angleška izvidniška letala. Imel je tudi zelo grdo navado, da je pristajal poleg sestreljenih nasprotnikov, in kot »spominke« pobiral osebne predmete žrtev: pilotske čelade, rokavice, škornje, očala, ure, dokumente in podobno. Precej mrhovinarsko..Za lestenec si je omislil kar rotacijski motor enega od sestreljenih letal (brez drobovja), namesto svečk pa so bile žarnice, in vse skupaj obesil pod strop. Omislil si je tudi zbirko majhnih srebrih pokalov za vsako sestreljeno nasprotnikovo letalo. Srebrni pokali, visoki kakih dva palca, so imeli napis tipa sestreljenega latala in datum sestrelitve in zaporedno številko. Berlinskega zlatarja je zalagal z naročili skoraj dve leti ...


Njegov brat [[Lothar von Richthofen|Lothar]] in daljni bratranec [[Wolfram von Richthofen|Wolfram]] sta tudi oba postala letalska asa v tej [[svetovna vojna|svetovni vojni]].
Njegov brat [[Lothar von Richthofen|Lothar]] in daljni bratranec [[Wolfram von Richthofen|Wolfram]] sta tudi oba postala letalska asa v tej [[svetovna vojna|svetovni vojni]].
Vrstica 26: Vrstica 26:
Rodil se je [[2. maj]]a 1892 v [[Breslau]]u ([[Wroclav|Wroclawu]] na [[Poljska|Poljskem]]) v [[družina|družini]] [[Prusi|pruskega]] [[plemič]]a in [[major]]ja [[Albrecht von Richthofen|Albrechta von Richthofna]] in njegove [[žena|žene]] Kunigunde.
Rodil se je [[2. maj]]a 1892 v [[Breslau]]u ([[Wroclav|Wroclawu]] na [[Poljska|Poljskem]]) v [[družina|družini]] [[Prusi|pruskega]] [[plemič]]a in [[major]]ja [[Albrecht von Richthofen|Albrechta von Richthofna]] in njegove [[žena|žene]] Kunigunde.


Ko je bil star 11 let, je vstopil v [[vojaška šola|vojaško šolo]] v [[Wahlstatt]]u, nato pa je nadaljeval šolanje še na [[Kraljeva vojaška akademija Lichterfelde|Kraljevi vojaški akademiji Lichterfelde]]. Med šolanjem se je izkazalo, da je boljši [[atlet]] kot [[učenjak]]. Zaradi [[jahanje|jahalnih]] sposobnosti je postal [[konjeniški častnik]]. Aprila [[1911]] je postal [[podporočnik]] v [[1. ulanski polk (Nemško cesarstvo)|1. ulanskem polku]].
Ko je bil star 11 let, je vstopil v [[vojaška šola|vojaško šolo]] v [[Wahlstatt]]u, nato pa je nadaljeval šolanje še na [[Kraljeva vojaška akademija Lichterfelde|Kraljevi vojaški akademiji Lichterfelde]]. Med šolanjem se je izkazalo, da je boljši [[atlet]] kot [[učenjak]]. Zaradi [[jahanje|jahalnih]] sposobnosti je postal [[konjeniški častnik]]. Aprila [[1911]] je postal [[podporočnik]] v [[1. ulanski polk (Nemško cesarstvo)|1. ulanskem polku]]. Bil pa je bolj slab jahaolec. Njegova mati je kasneje povedala, da je redno padal s konja, bil zaradi padcev vsaj petkrat v bolnici, enkrat si je zlomil tudi ključnico. Njegovih otroških sanj o jahanju na konju, mahanjem z bridko sabljo, sekanjem glav brezglavo bežečih sovražnikov je bilo hito konec.


Ob začetju [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] je do maja [[1915]] služil v [[strelski jarek|jarkih]] [[zahodna fronta (prva svetovna vojna)|zahodne]] in [[vzhodna fronta (prva svetovna vojna)|prve svetovne vojne]], nakar se je tega naveličal in zaprosil za premestitev v [[vojno letalstvo]]. Sprva je opravljal dolžnost zračnega opazovalca, a je kmalu tudi sam postal [[pilot]]. Bil je najboljši učenec [[Oswald Boelcke|Oswalda Boelckeja]] in kmalu pokazal nadarjenost za letenje. [[10. oktober|10. oktobra]], po 24 letalskih urah, je opravil svoj prvi samostojni polet.
Ob začetju [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] je do maja [[1915]] služil v [[strelski jarek|jarkih]] [[zahodna fronta (prva svetovna vojna)|zahodne]] in [[vzhodna fronta (prva svetovna vojna)|prve svetovne vojne]], nakar se je tega naveličal in zaprosil za premestitev v [[vojno letalstvo]]. Sprva je opravljal dolžnost zračnega opazovalca, a je kmalu tudi sam postal [[pilot]]. Bil je najboljši učenec [[Oswald Boelcke|Oswalda Boelckeja]] in kmalu pokazal nadarjenost za letenje. [[10. oktober|10. oktobra]], po 24 letalskih urah, je opravil svoj prvi samostojni polet.
Vrstica 32: Vrstica 32:
V prvem mesecu, ko je bil prestavljen na [[frontna črta|frontno črto]], je dosegel 6 zračnih zmag.
V prvem mesecu, ko je bil prestavljen na [[frontna črta|frontno črto]], je dosegel 6 zračnih zmag.


Kmalu si je omislil tudi [[rdeča|rdeč]] [[trikrilnik]] [[Fokker Dr.I]], s katerim si je prislužil [[vzdevek|vzdevke]] ''Rdeči baron'', ''Rdeči bojni letalec'' (''Rote Kampfflieger''). ''le petit rouge'',...
Kmalu si je omislil tudi povsem [[rdeča|rdeč]] [[trikrilnik]] [[Fokker Dr.I]], s katerim si je pri Angležih prislužil [[vzdevek|vzdevke]] ''Rdeči baron'', ''Rdeči bojni letalec'' (''Rote Kampfflieger'') pri *Nemcih. ''le petit rouge'' pri Francodszih. Vzdevek Rdeči baron so Nmeci povzeli kar po Angležih.


Junija [[1917]] je postal poveljnik prvega lovskega polka, Jagdgeschwader 1, ki je kmalu dobil naziv [[Leteči cirkus]], ki je bil sestavljen iz najboljših [[Nemci|nemški]] [[pilot]]ov in je deloval na zahodni fronti. Po njegovi smrti ga je kot poveljnika Jaste 1 nadomestil nihče drug kot Hermann Goering, kasnejši nacistični poveljnik Lufwaffe.
Junija [[1917]] je postal poveljnik prvega lovskega polka, Jagdgeschwader 1, ki je kmalu dobil naziv [[Leteči cirkus]], ki je bil sestavljen iz najboljših [[Nemci|nemški]] [[pilot]]ov in je deloval na zahodni fronti. Po njegovi smrti ga je kot poveljnika Jaste 1 nadomestil nihče drug kot Hermann Goering, kasnejši nacistični poveljnik Lufwaffe. Takrat še zelo vitek in tudi kar prijeten človek, kasneje pa...


[[21. april]] 1918 je takoj po enajsti uri dopoldne umrl med [[zračni boj|zračnim bojem]]. Uradno ga je sestrelil kanadski pilot [[Arthur Roy Brown]], ki je prišel na pomoč mlademu pilotu, sorojaku [[Wilfid|Wilfridu]] »Woopu« [[May]]u, a obstaja več različic, kdo ga je sestrelil: nekateri zatrjujejo, da so ga sestrelili [[Avstralci|avstralski]] [[pehota|pehotni]] [[vojak]]i, ki so s streljali na sovražnikova letala. Tega dejanja so bili osumljeni trije avstralski strojničarji: Robert Buie, Cedric Bassett Popkin z Vickersovo strojnico in Willy John »Snowy« Evans z Lewisovo strojnico. Obe angleški strojnici sta uporabljali enako standardno strelivo kalibra .303" (7,69 mm). Po številnih rekonstrukcijah usodnega dogodka so R. Buieja izključili, ostala sta Popkin in Evans. Ena sama krogla tega kalibra je smrtno zadela Manfreda von Richthofna. Avstralski bolničar Ted Smout ga je zadnji videl živega. Preden je izdihnil, je rekel še: Kaputt. Truplo so po smrti izdatno poslikali, narejena je bila obdukcija. Kdo je v resnici zadel Richthofna, verjetno ne bomo nikoli zvedeli. Kanadski pilot Arthur Roy Brown, uradni zmagovalec nad Rdečim baronom, je molčal vse do svoje smrti leta 1952. »Snowy« Evans je, po vrnitvi domov v Avstralijo, žal že leta 1925 brez naslednikov umrl.
[[21. april]] 1918 je takoj po enajsti uri dopoldne umrl med [[zračni boj|zračnim bojem]]. Uradno ga je sestrelil kanadski pilot [[Arthur Roy Brown]], ki je prišel na pomoč mlademu pilotu, sorojaku [[Wilfid|Wilfridu]] »Woopu« [[May]]u. Obstaja več različic, kdo ga je sestrelil: nekateri zatrjujejo, da so ga sestrelili [[Avstralci|avstralski]] [[pehota|pehotni]] [[vojak]]i, ki so s strojnicami streljali na njegovo letalo. Tega dejanja so bili "osumljeni" trije avstralski strojničarji: Robert Buie in Cedric Bassett Popkin z Vickersovima strojnicama in Willy John »Snowy« Evans z Lewisovo strojnico. Obe angleški strojnici sta uporabljali enako standardno strelivo kalibra .303" (7,69 mm). Po številnih rekonstrukcijah usodnega dogodka so kanadskega pilota Browna in Buieja izločili, ostala sta le Popkin in Evans. Ena sama krogla tega kalibra je smrtno zadela Manfreda von Richthofna. Avstralski bolničar "Ted" Smout ga je zadnji videl živega. Preden je izdihnil je rekel še: ''"Kaputt"''. Truplo so po smrti izdatno poslikali, narejena je bila obdukcija. Kdo je v resnici zadel Richthofna, verjetno ne bomo nikoli zvedeli. Kanadski pilot Arthur Roy Brown, uradni zmagovalec nad Rdečim baronom, je vztrajno molčal vse do svoje smrti leta 1952. »Snowy« Evans je, po vrnitvi domov v Avstralijo, žal že leta 1925 brez naslednikov umrl. Za njim ni ostala niti ena fotografija.


Rdeči baron se je kar izkazal, čeprav ni bil rojen pilot in taktik kot njegov učitelj Oswald Boelcke, bil pa je izvrsten strelec. Že doma kot mlad lovec je na lovu rad streljal na vse. Nemci so ob vseh njegovih junaštvih tudi pozabili navesti, da je veliko od njegovih 80. zmag, vsaj na začetku, dosegel proti počasnim izvidniškim dvosedežnikom. Imel je tudi grdo navado, da je po sestrelitvi rad pristal ob ruševinah nasprotnika, in si vzel kakšen spominek zase: usnjeno čelado, rokavice ali škornje, pilotska očala, zapestne ure, izrezal registrske oznake letal in si uredil ostudno zbirko teh predmetov. Za lestenec si je omislil kar motor nasprotnikovega letala, namesto svečk pa so mu namestili žarnice. Za to obstajajo tudi dokumentirani dokazi. Med podrejenimi piloti je užival veliko spoštovanje, bil pa je zelo zaprt človek, zato ni bil priljubljen. Njegov mlajši brat Lothar, tudi pilot, pa je bil njegovo pravo nasprotje: odprt, vesel in družaben.
Rdeči baron se je kar izkazal, čeprav ni bil rojen pilot in taktik kot njegov učitelj Oswald Boelcke, bil pa je izvrsten strelec. Že doma kot mlad lovec je na lovu rad streljal na vse. Nemci so ob vseh njegovih junaštvih tudi pozabili navesti, da je veliko od njegovih 80. zmag, vsaj na začetku, dosegel proti počasnim izvidniškim dvosedežnikom. Imel je tudi grdo navado, da je po sestrelitvi rad pristal ob ruševinah nasprotnika, in si vzel kakšen spominek zase: usnjeno čelado, rokavice ali škornje, pilotska očala, zapestne ure, izrezal registrske oznake letal in si uredil ostudno zbirko teh predmetov. Za lestenec si je omislil kar motor nasprotnikovega letala, namesto svečk pa so mu namestili žarnice. Za to obstajajo tudi dokumentirani dokazi. Med podrejenimi piloti je užival veliko spoštovanje, bil pa je zelo zaprt človek, zato ni bil priljubljen. Njegov mlajši brat Lothar, tudi pilot, pa je bil njegovo pravo nasprotje: odprt, vesel in družaben.


V znak spoštovanja je [[Britanci|britanski]] pilot nad nemškim [[letališče]]m [[Cappy]] odvrgel sporočilo o njegovi smrti. Sprva je bil [[vojaški pokop|pokopan]] v [[Francija|Franciji]] z vsemi [[vojaške časti|vojaškimi častmi]], avstralski pešaki so izstrelili častne salve. Po [[vojna|vojni]] je bilo njegovo [[truplo]] izkopano in pokopano sprva v [[Berlin]]u, nato pa ga leta 1925 dokončno pokopali v [[družina|družinski]] [[grobnica|grobnici]] v [[Wiesbaden|Wiesbadnu]].
V znak spoštovanja je [[Britanci|britanski]] pilot nad nemškim [[letališče]]m [[Cappy]] odvrgel sporočilo o njegovi smrti. Sprva je bil [[vojaški pokop|pokopan]] v [[Francija|Franciji]] z vsemi [[vojaške časti|vojaškimi častmi]], avstralski pešaki so izstrelili častne salve. Po [[vojna|vojni]] je bilo njegovo [[truplo]] izkopano in prekopano sprva v [[Berlin]]u, nato pa ga leta 1925 dokončno pokopali v [[družina|družinski]] [[grobnica|grobnici]] v [[Wiesbaden|Wiesbadnu]].


Leta [[1968]] je bil sprejet v [[International Aerospace Hall of Fame]].
Leta [[1968]] je bil sprejet v [[International Aerospace Hall of Fame]].

Redakcija: 13:35, 21. december 2016

Za skupino glej Rdeči baron (skupina).
Manfred von Richthofen
VzdevekRdeči Baron
RojstvoManfred Albrecht von Richthofen
2. maj 1892({{padleft:1892|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:2|2|0}})[1][2][…]
Vroclav, nemški Rajh[d][4]
Smrt21. april 1918({{padleft:1918|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:21|2|0}})[1][2][…] (25 let)
Vaux-sur-Somme[d], Francija
PripadnostNemško cesarstvo
Rod/službaUhlan
Luftstreitkräfte
Aktivna leta1911–1918
ČinRittmeister
EnotaJasta 11, Jagdgeschwader 1
PoveljstvaJasta 11 Jagdgeschwader 1
Priznanja red železne krone
SorodstvaLothar von Richthofen (brat)
bratranec Wolfram von Richthofen
Podpis

Manfred Albrecht Freiherr von Richthofen, nemški plemič, častnik, vojaški pilot in letalski as, * 2. maj 1892, Breslau, Nemško cesarstvo (danes Wrocław, Poljska), † 21. april 1918, Morlancourt pri Vaux-sur-Somme, Francija (padel v boju).

Rittmeister Manfred Albrecht Freiherr von Richthofen je bil najuspešnejši nemški in svetovni letalski as prve svetovne vojne. Še danes velja za asa med asi, večina njegovih žrtev so bila le počasna dvosedežna francoska in angleška izvidniška letala. Imel je tudi zelo grdo navado, da je pristajal poleg sestreljenih nasprotnikov, in kot »spominke« pobiral osebne predmete žrtev: pilotske čelade, rokavice, škornje, očala, ure, dokumente in podobno. Precej mrhovinarsko..Za lestenec si je omislil kar rotacijski motor enega od sestreljenih letal (brez drobovja), namesto svečk pa so bile žarnice, in vse skupaj obesil pod strop. Omislil si je tudi zbirko majhnih srebrih pokalov za vsako sestreljeno nasprotnikovo letalo. Srebrni pokali, visoki kakih dva palca, so imeli napis tipa sestreljenega latala in datum sestrelitve in zaporedno številko. Berlinskega zlatarja je zalagal z naročili skoraj dve leti ...

Njegov brat Lothar in daljni bratranec Wolfram sta tudi oba postala letalska asa v tej svetovni vojni.

Življenjepis

Replika Fokker Dr.I s kakršnim je zaslovel in po njem dobil ime

Rodil se je 2. maja 1892 v Breslauu (Wroclawu na Poljskem) v družini pruskega plemiča in majorja Albrechta von Richthofna in njegove žene Kunigunde.

Ko je bil star 11 let, je vstopil v vojaško šolo v Wahlstattu, nato pa je nadaljeval šolanje še na Kraljevi vojaški akademiji Lichterfelde. Med šolanjem se je izkazalo, da je boljši atlet kot učenjak. Zaradi jahalnih sposobnosti je postal konjeniški častnik. Aprila 1911 je postal podporočnik v 1. ulanskem polku. Bil pa je bolj slab jahaolec. Njegova mati je kasneje povedala, da je redno padal s konja, bil zaradi padcev vsaj petkrat v bolnici, enkrat si je zlomil tudi ključnico. Njegovih otroških sanj o jahanju na konju, mahanjem z bridko sabljo, sekanjem glav brezglavo bežečih sovražnikov je bilo hito konec.

Ob začetju prve svetovne vojne je do maja 1915 služil v jarkih zahodne in prve svetovne vojne, nakar se je tega naveličal in zaprosil za premestitev v vojno letalstvo. Sprva je opravljal dolžnost zračnega opazovalca, a je kmalu tudi sam postal pilot. Bil je najboljši učenec Oswalda Boelckeja in kmalu pokazal nadarjenost za letenje. 10. oktobra, po 24 letalskih urah, je opravil svoj prvi samostojni polet.

V prvem mesecu, ko je bil prestavljen na frontno črto, je dosegel 6 zračnih zmag.

Kmalu si je omislil tudi povsem rdeč trikrilnik Fokker Dr.I, s katerim si je pri Angležih prislužil vzdevke Rdeči baron, Rdeči bojni letalec (Rote Kampfflieger) pri *Nemcih. le petit rouge pri Francodszih. Vzdevek Rdeči baron so Nmeci povzeli kar po Angležih.

Junija 1917 je postal poveljnik prvega lovskega polka, Jagdgeschwader 1, ki je kmalu dobil naziv Leteči cirkus, ki je bil sestavljen iz najboljših nemški pilotov in je deloval na zahodni fronti. Po njegovi smrti ga je kot poveljnika Jaste 1 nadomestil nihče drug kot Hermann Goering, kasnejši nacistični poveljnik Lufwaffe. Takrat še zelo vitek in tudi kar prijeten človek, kasneje pa...

21. april 1918 je takoj po enajsti uri dopoldne umrl med zračnim bojem. Uradno ga je sestrelil kanadski pilot Arthur Roy Brown, ki je prišel na pomoč mlademu pilotu, sorojaku Wilfridu »Woopu« Mayu. Obstaja več različic, kdo ga je sestrelil: nekateri zatrjujejo, da so ga sestrelili avstralski pehotni vojaki, ki so s strojnicami streljali na njegovo letalo. Tega dejanja so bili "osumljeni" trije avstralski strojničarji: Robert Buie in Cedric Bassett Popkin z Vickersovima strojnicama in Willy John »Snowy« Evans z Lewisovo strojnico. Obe angleški strojnici sta uporabljali enako standardno strelivo kalibra .303" (7,69 mm). Po številnih rekonstrukcijah usodnega dogodka so kanadskega pilota Browna in Buieja izločili, ostala sta le Popkin in Evans. Ena sama krogla tega kalibra je smrtno zadela Manfreda von Richthofna. Avstralski bolničar "Ted" Smout ga je zadnji videl živega. Preden je izdihnil je rekel še: "Kaputt". Truplo so po smrti izdatno poslikali, narejena je bila obdukcija. Kdo je v resnici zadel Richthofna, verjetno ne bomo nikoli zvedeli. Kanadski pilot Arthur Roy Brown, uradni zmagovalec nad Rdečim baronom, je vztrajno molčal vse do svoje smrti leta 1952. »Snowy« Evans je, po vrnitvi domov v Avstralijo, žal že leta 1925 brez naslednikov umrl. Za njim ni ostala niti ena fotografija.

Rdeči baron se je kar izkazal, čeprav ni bil rojen pilot in taktik kot njegov učitelj Oswald Boelcke, bil pa je izvrsten strelec. Že doma kot mlad lovec je na lovu rad streljal na vse. Nemci so ob vseh njegovih junaštvih tudi pozabili navesti, da je veliko od njegovih 80. zmag, vsaj na začetku, dosegel proti počasnim izvidniškim dvosedežnikom. Imel je tudi grdo navado, da je po sestrelitvi rad pristal ob ruševinah nasprotnika, in si vzel kakšen spominek zase: usnjeno čelado, rokavice ali škornje, pilotska očala, zapestne ure, izrezal registrske oznake letal in si uredil ostudno zbirko teh predmetov. Za lestenec si je omislil kar motor nasprotnikovega letala, namesto svečk pa so mu namestili žarnice. Za to obstajajo tudi dokumentirani dokazi. Med podrejenimi piloti je užival veliko spoštovanje, bil pa je zelo zaprt človek, zato ni bil priljubljen. Njegov mlajši brat Lothar, tudi pilot, pa je bil njegovo pravo nasprotje: odprt, vesel in družaben.

V znak spoštovanja je britanski pilot nad nemškim letališčem Cappy odvrgel sporočilo o njegovi smrti. Sprva je bil pokopan v Franciji z vsemi vojaškimi častmi, avstralski pešaki so izstrelili častne salve. Po vojni je bilo njegovo truplo izkopano in prekopano sprva v Berlinu, nato pa ga leta 1925 dokončno pokopali v družinski grobnici v Wiesbadnu.

Leta 1968 je bil sprejet v International Aerospace Hall of Fame.

Enote

Napredovanja

Odlikovanja

Nemško cesarstvo

Avstro-Ogrska

Bolgarija

Turčija

Znani nasprotniki

  1. 11 - Lanoe Hawker
  2. 13 - Arthur Knight
  3. 15 - James McCudden
  4. 54 - Robert Farquhar
  5. 55 - Norman McNaughton
  6. 71 - Thomas Sharpe
  7. 76 - Sydney Smith
  8. 79 - Richard Raymond-Barker

Dela

  • Der Rote Kampfflieger (1917)

Poimenovanja

Njegovemu imenu v čast so v Nemčiji večkrat poimenovali po njem različne enote:

Glej tudi

Sklici

  1. ↑ 1,0 1,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  2. ↑ 2,0 2,1 SNAC — 2010.
  3. ↑ 3,0 3,1 Encyclopædia Britannica
  4. ↑ Record #118600575 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.

Zunanje povezave

Wikinavedek vsebuje navedke o temi: Manfred von Richthofen

V slovenščini:

V angleščini:

V nemščini:

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Manfred_von_Richthofen&oldid=4732887«