Svante August Arrhenius: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
TXiKiBoT (pogovor | prispevki)
m robot Dodajanje: yo:Svante Arrhenius
Dbc334 (pogovor | prispevki)
m upsalla -> uppsala, slog
Vrstica 1: Vrstica 1:
{{bioslika|islike=Svante_August_Arrhenius.jpg |napis=Svante August Arrhenius}}
{{bioslika|islike=Svante August Arrhenius.jpg|napis=Svante August Arrhenius}}
'''Svante August Arrhenius''', [[Švedi|švedski]] [[fizik]] in [[kemik]], * [[19. februar]] [[1859]], [[Vik]] (Wik, Wijk) pri [[Uppsala|Uppsali]], [[Švedska]], † [[2. oktober]] [[1927]], [[Stockholm]].

'''Svante August Arrhenius''', [[Švedi|švedski]] [[fizik]] in [[kemik]], * [[19. februar]] [[1859]], [[Vik]] (Wik, Wijk) pri [[Upsalla|Upsalli]], [[Švedska]], † [[2. oktober]] [[1927]], [[Stockholm]].


== Življenje ==
== Življenje ==
Najprej je študiral na [[Univerza v Uppsali|Univerzi v Uppsali]] [[matematika|matematiko]] in [[naravoslovje]]. Vendar je kmalu odšel na [[Univerza v Stockholmu|Univerzo v Stockholmu]]. Leta [[1884]] je [[doktorat|doktoriral]] in prejel [[štipendija|štipendijo]], ki mu je omogočila nadaljnji študij. Med drugim je bil pri [[Wilhelm Ostwald|Ostwaldu]] v [[Riga|Rigi]] in [[Leipzig]]u in pri [[Wilhelm Georg Kohlrausch|Kohlrauschu]] v [[Würzburg]]u.

Najprej je študiral na [[Univerza v Upsalli|Univerzi v Upsalli]] [[matematika|matematiko]] in [[naravoslovje]]. Vendar je kmalu odšel na [[Univerza v Stockholmu|Univerzo v Stockholmu]]. Leta [[1884]] je [[doktorat|doktoriral]] in prejel [[štipendija|štipendijo]], ki mu je omogočila nadaljnji študij. Med drugim je bil pri [[Wilhelm Ostwald|Ostwaldu]] v [[Riga|Rigi]] in [[Leipzig]]u in pri [[Wilhelm Georg Kohlrausch|Kohlrauschu]] v [[Würzburg]]u.


== Dosežki ==
== Dosežki ==

Predvsem je zaslužen na področju [[elektroliza|elektrolitske]] disociacije. Že njegova doktorska dizertacija je imela za temo prevodnost [[elektolit]]ov. Vendar zaradi novih idej pri kemikih ni bila pozitivno sprejeta. Šele ko se je o delu pohvalno izrazil nemški kemik [[Wilhelm Ostwald]] je prejel zasluženo priznanje.
Predvsem je zaslužen na področju [[elektroliza|elektrolitske]] disociacije. Že njegova doktorska dizertacija je imela za temo prevodnost [[elektolit]]ov. Vendar zaradi novih idej pri kemikih ni bila pozitivno sprejeta. Šele ko se je o delu pohvalno izrazil nemški kemik [[Wilhelm Ostwald]] je prejel zasluženo priznanje.


Prvi je spoznal vpliv [[ogljikov dioksid|ogljikovega dioksida]] na [[podnebje]], ''([[pojav]] [[učinek tople grede|učinka tople grede]])''.
Prvi je spoznal vpliv [[ogljikov dioksid|ogljikovega dioksida]] na [[podnebje]] ([[pojav]] [[učinek tople grede|učinka tople grede]]).


== Priznanja ==
== Priznanja ==
=== Nagrade ===
=== Nagrade ===

Leta [[1903]] je prejel [[Nobelova nagrada za kemijo|Nobelovo nagrado za kemijo]].
Leta [[1903]] je prejel [[Nobelova nagrada za kemijo|Nobelovo nagrado za kemijo]].


Vrstica 26: Vrstica 22:
{{Nobel Prize in Chemistry}}
{{Nobel Prize in Chemistry}}
{{chemist-stub}}
{{chemist-stub}}
{{DEFAULTSORT:Arrhenius, Svante August}}


{{DEFAULTSORT:Arrhenius, Svante August}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1859]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1859]]
[[Kategorija:Umrli leta 1927]]
[[Kategorija:Umrli leta 1927]]

Redakcija: 23:47, 11. junij 2010

Slika:Svante August Arrhenius.jpg
Svante August Arrhenius

Svante August Arrhenius, švedski fizik in kemik, * 19. februar 1859, Vik (Wik, Wijk) pri Uppsali, Švedska, † 2. oktober 1927, Stockholm.

Življenje

Najprej je študiral na Univerzi v Uppsali matematiko in naravoslovje. Vendar je kmalu odšel na Univerzo v Stockholmu. Leta 1884 je doktoriral in prejel štipendijo, ki mu je omogočila nadaljnji študij. Med drugim je bil pri Ostwaldu v Rigi in Leipzigu in pri Kohlrauschu v Würzburgu.

Dosežki

Predvsem je zaslužen na področju elektrolitske disociacije. Že njegova doktorska dizertacija je imela za temo prevodnost elektolitov. Vendar zaradi novih idej pri kemikih ni bila pozitivno sprejeta. Šele ko se je o delu pohvalno izrazil nemški kemik Wilhelm Ostwald je prejel zasluženo priznanje.

Prvi je spoznal vpliv ogljikovega dioksida na podnebje (pojav učinka tople grede).

Priznanja

Nagrade

Leta 1903 je prejel Nobelovo nagrado za kemijo.

Glej tudi