Polona Frelih (novinarka)

Polona Frelih
Novinarka Polona Frelih
Osebni podatki
Rojstvo	Polonca Frelih 13. maj 1974({{padleft:1974|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:13|2|0}}) (49 let)
Politična stranka	Resni.ca
Alma mater	Univerza v Ljubljani
Poklic	vojni dopisnik, novinarka, dopisnik
Spletna stran	[http://frelih.org]

Polonca Frelih, bolj znana kot Polona Frelih, slovenska novinarka in političarka, * 13. maj 1974, Šempeter pri Gorici.

Je nekdanja dopisnica Dela iz Ruske federacije, znana po poročanju iz vojnih žarišč (Ukrajina, Gruzija) in polemike v zvezi s fotografijo Edwarda Snowdna na letališču Šeremetjevo v Moskvi.

Na evropskih volitvah 2024 bo kandidirala na listi stranke Resni.ca.

Biografija

Obiskovala je Gimnazijo Poljane. Leta 1992 se je vpisala na Fakulteto za družbene vede Univerze v Ljubljani in nekaj let pozneje odpotovala na študijsko izmenjavo v Chicago, kjer je na Univerza Roosevelt študirala televizijsko novinarstvo. Njen študij je sponzoriral Open Society Institute. Po vrnitvi v Slovenijo je Frelihova skupaj s kolegico Manjo Klemenčič ustanovila Slovenski debatni program ZiP. Diplomirala je leta 2001 z nalogo Kultura dialoga televizijskih soočenj kot novih forumov javne sfere.

Novinarska kariera

Med leti 1997 in 2007 je Frelihova delala v zunanjepolitični redakciji RTV Slovenija. V tem času je opravila pripravništvo na sedežu CNN, v Atlanti. Po vrnitvi v Slovenijo je bila nekaj časa sodelavka CNN World Report.

Leta 2007 je postala dopisnica Dela v Moskvi, kjer je ostala do leta 2013. Intervjuvala je vidne člane ruske opozicije, vključno z Garijem Kasparovom, Borisom Nemcovom, Ljudmilo Aleksejevo in Eduardom Limonovim in drugimi. Pokrivala je tudi kontroverzne teme, kot so Seliger (forum), kampi in aktivizem skrajne desnice, pravice istospolnih v Rusiji ter protesti opozicije.

Frelihova je med rusko-gruzijsko vojno avgusta 2008 poročala s terena. Po njenih navedbah se je vojna začela z gruzijskim napadom na Chinvali 7. avgusta 2008, kar je pozneje potrdila tudi neodvisna mednarodna komisija pod vodstvom švicarske diplomatke Heidi Tagliavini.

V svojem članku za Delo je zapisala, da je v Gruzijo prišla tik pred spopadom in je bila tam po naključju. Frelihova je bila na meji žrtev napada,a se je odločila ostati na območju konflikta.

Julija 2013 se je udeležila zaprtega srečanja med Edwardom Snowdnom in predstavniki mednarodnih humanitarnih organizacij ter pravniki, ki je potekalo v varovanem tranzitnem območju moskovskega mednarodnega letališča Šeremetjevo.

Polemika o Snowdnovi fotografiji

Polemika je izbruhnila zaradi dejstva, da je Frelihova na srečanje s Snowdnom prišla kot sodelavka človekoljubne organizacije Amnesty International in je Snowdna fotografirala, čeprav je ta izrecno zahteval, naj se tega ne počne. Frelihova je svoje dejanje upravičevala z besedami, da je delala v javnem interesu, saj »noben drug novinar takrat ni mogel potrditi, da je Snowden res v tranzitni coni letališča Šeremetjevo«, o Snowdenovih prošnjah za azil v Ruski federaciji takrat še ni bilo govora.

Po vrnitvi v domovino je bila Frelihova še nekaj časa zaposlena pri Delu, od koder je odšla zaradi nestrinjanja z uredniško politiko.

Politika

Marca 2024 jo je stranka Resni.ca izbrala za nosilko svoje liste na evropskih volitvah 2024. Po mnenju stranke Polona Frelih bi kot »odlična strokovnjakinja za geopolitiko v Evropski parlament prinesla globoko razumevanje mednarodnih razmer in konfliktov, kar bi izboljšalo odločanje in strategijo Slovenije na evropski ravni«.

Ob kandidaturi je bila Frelihova v medijih opisana kot podpornica ruske invazije na Ukrajino in Rusije. V oddaji Faktor na TV3 je aprila 2024 navedbe medijev o podpori invazije zanikala in označila za »popolno laž, [...] saj od leta 2016 ni napisala niti enega novinarskega prispevka na temo Ukrajine«« ter da je v intervjuju v oddaji Faktor leto pred tem »striktno pozivala k miru«. Takrat je Volodimirja Zelenskega označila za »komedijanta, ki bi moral igrati v hollywoodskih filmih«, Vladimirja Putina pa označila za najboljšo rešitev za Rusijo, njegovo delovanje v Rusko-ukrajinski vojni opisala kot »z veliko mero zadržanosti« in njegovo drugo invazijo na Ukrajino označila za »past« v katero se naj bi »ujel po osmih letih«. Frelihova trdi, da so navedbe medijev o njeni podpori ruske vojne in Rusiji poskus »umora osebnosti«, ki je »delo tujih tajnih služb«. Frelihova tudi trdi, da naj bi bila od 2016 pod drobnogledom agentov SOVE, ki naj bi »iskala dokaze, da je na kaki plačilni listi«, vendar jih do zdaj po njenih trditvah še niso našli.

Frelihova poziva k veliki udeležbi na evropskih volitvah 2024, saj trdi da bi to lahko bile »zadnje volitve na katerih bodo Evropejci še o čem odločali«.

Obtožbe o pristranskosti

Leta 2014 je Frelih napisala vrsto prispevkov o vojni v Donbasu, leta 2015 pa je skupaj z več evropskimi in ameriškimi novinarji odpotovala v Doneck, kjer je intervjuvala številne borce, civiliste in predstavnike organizacij za človekove pravice ter samooklicanega ministra za zunanje zadeve Aleksandra Kofmana.

Aprila 2015 je v Delu objavila članek »Spletne čistke« s podnaslovom »V Ukrajino so se vrnile stalinistične represije s pomočjo interneta«, kjer je trdila, da se »Ukrajinci v Sloveniji bojijo svojih radikalnih kolegov« zaradi »stalinističnih represij« ter da naj bi jo društvo Ukrajincev v Sloveniji Razom skušalo cenzurirati. Razom je Frelihovo obtožilo kršitve novinarskega kodeksa. V odgovoru na pritožbo je Frelihova trdila, da je Razom »radikalna skupina« in »ukrajinska propaganda«. Novinarsko častno razsodišče je odločilo, da ne gre za kršitve kodeksa.

V Sloveniji so jo obtožili pristranskosti v njenem poročanju, sama pa je trdila, da je proukrajinski pogled na vojno »preveč zastopan v zahodnih medijih«. Kmalu zatem je bila dodana na spletno stran Mirotvorec, kjer so jo označili za »sovražnico Ukrajine« zaradi njenega delovanja v okupiranem delu Donbasa na povabilo samooklicanega »Novoruskega parlamenta«. Slovenski predsednik Borut Pahor je med pogovorom z ukrajinskim predsednikom Petrom Porošenkom izrazil zaskrbljenost glede njene varnosti.

Leta 2016 je Frelih vodila slovensko izdajo ruske tujejezičnega portala Russia Beyond. Frelih je takrat povedala, da si »preprosto želi, da bi bila ruska stališča slišana in upoštevana na Zahodu«. Frelihova je kot urednica osebno v Moskvi pridobila sredstva za financiranje portala s strani ruskega vladnega medija Ruska gazeta. Leta 2015 je objavila obsežen intervju z ruskim premierjem Dmitrijem Medvedjevom, ki ga je posnela med obiskom Medvedjeva v Sloveniji. Objavila je tudi intervjuje z več visokimi predstavniki Skupnosti neodvisnih držav, med drugim z zunanjima ministroma Belorusije in Armenije. Russia Beyond je zapustila po tem, ko se je odločil, da ne bodo več pisali o politiki.

Polona Frelih je novinarka in je trenutno zaposlena kot samostojna svetovalka. Občasno svoje novinarske reportaže objavlja v poljudnoznanstveni reviji GEA.

Nagrade

Za članek o beloruski mladini, ki nasprotuje predsedniku Aleksandru Lukašenku je prejela nagrado beloruske opozicijske organizacije Belorusija v fokusu. Razglašena je bila za najboljšo govornico Svetovnega debatnega prvenstva 1998, ki je potekalo v Bukarešti v Romuniji.