Pogovor:Likvidacija Janka Komljanca, Alojza Pašiča in bratov Murgelj

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Pristranskost?[uredi kodo]

Članek naj bi bil pristranski; oglejte si razpravo na pogovorni strani.

Ta opomba je nad omenjenim člankom. Kako naj bi bil članek pristranski, ko pa ni glede tega nobene razprave! Tisti, ki je dal tako pripombo, naj jo utemelji, drugače jo bom odstranil.--Stebunik 22:20, 8. september 2014 (CEST)

Eden od temeljnih načel oz. stebrov Wikipedije je nepristranskost, kar pomeni, da je cilj predstavitev vseh pogledov na situacijo, ne pa zagovarjanje določenega stališča. To pomeni tudi, da morajo biti pri spornih temah vsi pogledi predstavljeni v jasnih razdelkih, uporabljeni pa morajo biti viri, ki so zanesljivi in preverljivi. Članki se morajo nanašati le na dejstva, trditve, teorije, ideje, mnenja in argumente, ki jih je že objavil priznan izdajatelj (več o tem je napisano na en WP - Wikipedia:Identifying reliable sources). Iz vsega tega izhaja naslednje:

  1. Medvojno časopisje, ki sta v tem primeru časnika Domoljub in Slovenec ne moreta biti edini vir, saj je bilo medvojno časopisje podvrženo cenzuri in je služilo kot sredstvo propagande (za primer se lahko pogleda eno uvodnih strani Slovenca, kjer je med drugim »vesela« novica o Führerjevem zdravju ...).
  2. Pri tovrstnih temah se je treba trditvam, kot je »Umor Janka Komljanca /.../ predstavlja enega večjih vojnih zločinov slovenskih partizanov nad slovenskim civilnim prebivalstvom«, izogibati glede na načelo nepristranskosti. Kvečjemu se lahko navede »po mnenju tega in tega oz. glede na ta vir«. Mnoge take trditve so v članku nereferencirane, kar je zopet kršitev načela preverljivosti.
  3. To ne pomeni, da se naštete vire vnaprej zavrne, vendar pa nikakor ne morejo biti edini vir v članku, še posebej pa ne za navajanje trditev in dejstev.--Archangel 12:21, 18. december 2014 (CET)

Iz članka umaknjeni odstavki[uredi kodo]

Ozadje. Ista vsebina je že v geslu Janko Komljanec, zato v tem geslu ni potrebna: "Janko Komljanec je bil od leta 1925 kaplan v Prečni pri Novem mestu, od leta 1937 dalje pa tam tudi župnik. Vseskozi se je odlikoval po visoki razgledanosti in organizacijskih sposobnostih. V župniji je posebno skrb namenjal vzgoji mladine in razvoju katoliških športnih in prosvetnih društev, kakršna je bila tudi Katoliška akcija. Okoli njega se je kmalu oblikoval krog mladih domačinov, med katerimi so po zglednem verskem življenju še posebej izstopali bratje Murgelj iz kmetije na Daljnem Vrhu, od katerih sta Anton in Alojz velikokrat pomagala pri delu v župnišču. Komljanec je mladino vzgajal v narodnem in katoliškem duhu ter jasno izražal odklonilen odnos do vseh treh evropskih totalitarizmov tistega časa. Totalitarizme je obsojal kot utemeljene na nasilju in bil prepričan v njihov propad. Kot katoliški duhovnik je komunizem zavračal tudi v skladu s papeško okrožnico Divini Redemptoris, v kateri je papež Pij XI. ideologijo obsodil in katoličane pozval, naj z njo nikakor ne sodelujejo. V tem duhu je Komljanec vzgajal svoje župljane, s čimer se je že pred italijansko okupacijo zameril redkim okoliškim komunistom in njihovim liberalnim simpatizerjem."

Okupacija in delovanje OF (poglavje, ki označuje delovanje OF kot nelegitimno, ne spada v ta članek, ampak kvečjemu na pogovorno stran članka OF):

"Po fašistični okupaciji Dolenjske in vzhodne Notranjske ter oblikovanju Ljubljanske pokrajine, so lokalni komunisti nekaj časa agitirali za priključitev mejnega območja, kamor je spadala tudi Prečna, k Tretjemu rajhu in sodelovali z nacisti po določilih pakta Ribbentrop-Molotov. Komljanec je to sodelovanje vseskozi javno obsojal, tudi s prižnice. [1] Po Hitlerjevem napadu na Sovjetsko Zvezo junija 1941 so komunisti začeli organizirati svoje bojne enote, partizane. Le-ti so do spomladi 1942 začeli delovati tudi v gozdovih okoli Prečne. Prvi partizani so bili večinoma člani KPS, v dobri veri pa se jim je pridružilo nekaj domačih vernih in narodno zavednih fantov. Enega od njih, Toneta Ilovarja, so umorili, ker na njihov ukaz ni želel aretirati in privesti v gozd svojega lastnega strica. Komljanec je jasno obsojal ta umor in mnoge druge komunistične umore slovenskih civilov, ki so od marca 1942 postajali v Ljubljanski pokrajini izredno pogosti. Medtem so lokalni terenci Osvobodilne Fronte in "vaški zaščitniki" začeli razširjati govorice, da je Komljanec sam odgovoren za umor Ilovarja in nekaterih drugih partizanov, kar je bila standardna praksa komunistične propagande. Komljanec se na to ni oziral, temveč je nadaljeval z delom v župniji, tudi potem, ko mu je bilo v začetku maja 1942 s strani OF poslano prvo grozilno pismo. V tem pismu je OF, ki sicer ni imela nobene avtoritete oblasti, samovoljno izrekla "smrtno obsodbo" za župnika Komljanca, cerkvenega organista Ivana Riglerja, učiteljico Milko Borse ter brata Antona in Alojza Murglja." --Hladnikm (pogovor) 11:38, 20. marec 2018 (CET)

  1. Pavel Kogej, Umor župnika Janka Komljanca, Revija Zaveza, št.21