Ogrožene vrste

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Ohranitveno stanje
Bufo periglenes, Zlata krastača, zadnjič opažena 15. maja5, 1989
Izumrle
Ogrožene
Manjše tveganje

Druge kategorije

Povezane teme

Okrajšave Rdečega seznama IUCN kategorij (verzija 3.1, 2001)

Ogrožene vrste so tisti primerki flore in favne na Zemlji, ki jim grozi izumrtje zaradi človeškega vpliva ali naravnih dejavnikov. Izraz se največkrat nanaša na biološke vrste, lahko pa tudi na druge taksonomske kategorije, npr. podvrste.

IUCN definicija[uredi | uredi kodo]

Svetovna zveza za varstvo narave (IUCN) je najpomembnejša avtoriteta za ogrožene vrste, ki ogrožene vrste obravnava v treh kategorijah, odvisno od stopnje ogroženosti:

Tri kategorije ogroženih vrst v Rdečem seznamu IUCN.

Kategorije v katere se uvrščajo skoraj ogrožene vrste so potencialno ogrožena, najmanj ogrožena in varstveno odvisna vrsta. Vrste, ki še niso bile ocenjene (NE) ali nimajo dovolj podatkov (premalo podatkov), IUCN ne umešča med »ogrožene«.

Človek kot dejavnik upadanja biodiverzitete[uredi | uredi kodo]

Vzroki upadanja raznolikosti življenja so v veliki meri posledica rasti populacije - na začetku 20. stoletja je na Zemlji živelo 1,6 milijard ljudi, leta 1800 nekaj manj kot milijarda ljudi, v 200 letih je zraslo na 6 milijard, leta 2005 nas je že 6,5 milijarde. Leta 2010 pa že 7.

Trend upadanja raznolikosti življenja je posledica dejavnosti človeka:

  • Spreminjanje in uničevanje rastišč rastlinskih in bivališč živalskih vrst zaradi gradnje in širjenja mest, cest, letališč, koridorjev za daljnovode; regulacij potokov in rek, gradnje hidrocentral; osuševanje mokrišč; preprečevanje poplavljanja travnikov in gozdov; krčenje grmišč in živih mej; gozdne golosečnje; strojnega izravnavanja gorskih travišč in pašnikov za smučišča itd.
  • Zastrupljanje okolja - z dimnimi plini iz hišnih kurišč in industrijskih obratov, z izpušnimi plini zaradi prometa; zastrupljanje vod z izlivi odplak v naravne vode; z neposredno uporabo biocidov v kmetijstvu, s soljenjem smučišč
  • Vnašanje tujerodnih vrst, ki s plenjenjem ali z ekološko tekmovalnostjo spremenijo naravna populacijska razmerja domorodnih življenjskih združb (npr. vnašanje tujih ribjih vrst zaradi ribolova).
  • Povzročanje hrupa v nenaseljenem prostoru (promet po gozdnih cestah, uporaba gozdnih žag, turizem v gozdovih, množična osvajanja vrhov)
  • Lov, krivolov, nabiranje rastlin in živali zaradi hrane, trofej in zaradi ljubiteljskega in raziskovalnega zbiranja.
  • Preštevilčnost populacij rastlinojedih živali (posebno srnjad in jelenjad), ki ogroža naravno obnavljanje gozdov
  • Priudomačevanje velikih sesalcev zaradi dodatnega krmljenja (sorazmerno velika številčnost medvedov in jelenjadi)
  • Epidemije kužnih bolezni in zajedavcev (gamsja slepota, steklina)
  • Spreminjanje krajinske podobe, ki jo je skozi stoletja ustvarjal človek in pomeni prispevek k biološki raznovrstnosti narave (na krasu izginjajo senožeti, polja obdana s kamnitimi ogradami ter se spreminjajo v gozdove)
  • Izumiranje za pokrajino značilnih starih avtohtonih pasem, ki jih nadomeščajo z gospodarnejšimi novimi pasmami (štajerska kokoš, krškopoljski prašič)

Rdeči seznami[uredi | uredi kodo]

Namen rdečih seznamov je prikazati stanje favne in flore glede na stopnjo njene ogroženosti ter s tem seznaniti javnost. So pomembna osnova za vrednotenje in določanje stopnje ogroženosti ekosistemov. So osnova za pripravo predlogov za zavarovanje ogroženih vrst in predlogov za vključevanje ogroženih vrst v mednarodne konvencije. Prvi osnutek rdečih seznamov je pripravil angleški naravoslovec sir Peter Scott leta 1960. Sledile so mu številne države po vsem svetu. Tudi v Sloveniji imamo rdeči seznam, ki pa seveda ni dokončen, pač pa se z leti spreminja in dopolnjuje glede na nova spoznanja in spremembe ogroženosti.

Rdeči seznam IUCN[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Rdeči seznam IUCN

Leta 2006 se je na seznamu IUCN znašlo kar 40.177 različnih vrst, od tega jih je 16.119 že na robu izumrtja. Trend zmanjševanja biološke raznolikosti pa se še vedno nadaljuje. Med vrstami, ki jim v kratkem grozi izumrtje, so tega leta znašli polarni medved, veliki povodni konj, nekatere vrste gazel ter večina vrst morskih psov in sladkovodnih rib, predvsem na območju Evrope in Afrike. Zaradi globalnega segrevanja so med najbolj ogroženimi polarni medvedi, saj se je zaradi klimatskih sprememb na Antarktiki, kjer večinoma živijo, debelina ledu precej stanjšala. Znanstveniki zato napovedujejo, da se bo v prihodnjih 50 letih število polarnih medvedov zmanjšalo za približno 30 odstotkov, medtem ko bi v 100 letih lahko povsem izumrli.

Živali in rastline na spodnjem seznamu so primeri ogroženih vrst. Zaradi različnih standardov pri določanju katera vrsta je ogrožena in zaradi velikega števila ogoženih vrst ta seznam ni popoln. Stanje ogroženosti vrste je po Rdečem seznamu IUCN[1] iz leta 2006 in se lahko vsako leto spremeni.

Ogroženi sesalci[uredi | uredi kodo]

Gomila lobanj Ameriškega bizona. Leta 1890 je bilo zaradi prevelikega lova le še 750 bizonov.

Ogrožene ptice[uredi | uredi kodo]

Ogroženi plazilci[uredi | uredi kodo]

Ulov orjaških črepah v pristanišču Key West, Florida

Ogrožene dvoživke[uredi | uredi kodo]

Ogrožene ribe[uredi | uredi kodo]

Ogroženi nevretenčarji[uredi | uredi kodo]

Ogrožene rastline[uredi | uredi kodo]

17. decembra 2015 je bilo v Rdečem seznamu IUCN uvrščenih 12074 ogroženih vrst (CR, EN, VU), podvrst in varietet, populacij in subpopulacij.[2]

Rdeči seznam v Sloveniji[uredi | uredi kodo]

V Sloveniji so ogrožene živalske in rastlinske vrste so opredeljene tudi v rdečih seznamih, ki so izdani kot predpis Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Po pravilniku so vrste uvrščene v Rdeči seznam po stopnji ogroženosti v osem kategorij. Za izboljšanje stanja ogroženih rastlinskih in živalskih vrst se izvajajo ukrepi varstva ogroženih rastlinskih in živalskih vrst in njihovih habitatov. Ukrepi varstva se prednostno izvajajo glede tistih ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, ki so domnevno izumrle, prizadete, ranljive in redke.

Leta 2002 je s Pravilnikom o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam stopil v veljavo seznam ogroženih živalskih vrst na katerem je več kot štiri petine vseh znanih vrst dvoživk in plazilcev ter skoraj polovica, to je 41, vrst sesalcev.[3]

Seznami v Sloveniji ogroženih prosto živečih vrst rastlin so objavljeni v Pravilniku o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam.[4]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Rdeči seznam IUCN". 2006. 
  2. "Rdeči seznam IUCN (EN, CR, VU)". Verzija IUCN 2015-4. <www.iucnredlist.org>. Seznam prenešen iz vira 17. decembra 2015). Pridobljeno dne 19. december 2015. 
  3. "Ogrožene in zavarovane rastlinske vrste". Agencija Republike Slovenije za okolje. Pridobljeno dne 21.12.2015. 
  4. "Živali". Agencija Republike Slovenije za okolje. Pridobljeno dne 21.12.2015. 

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Narava Slovenije, stanje in perspektive, Društvo ekologov Slovenije, 1996
  • Narava, velika ilustrirana enciklopedija, 1982

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]