Ognjene kočije

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Ognjene kočije
RežiserHugh Hudson
ProducentDavid Puttnam
ScenaristColin Welland
Igralci
GlasbaVangelis
Direktor fotografijeDavid Watkin
MontažaTerry Rawlings
Studio
DistribucijaWarner Bros.
(S. Amerika)
20th Century Fox
(medn.)
Datum izida
30. marec 1981
Dolžina
124 minut
DržavaZdruženo kraljestvo
Jezikangleščina
Proračun3 milijone £[1]
Dohodek bruto59 milijonov USD[2]

Ognjene kočije (angleško Chariots of Fire) so britanski zgodovinski dramski film iz leta 1981. Temelji na resnični zgodbi dveh atletov na Poletnih olimpijskih igrah 1924: škotskega kristjana Erica Liddella, ki tekmuje za slavo svojega Boga, in angleškega Juda Harolda Abrahamsa, ki tekmuje za preseganje predsodkov. Film je režiral Hugh Hudson po scenariju Colina Wellanda, produciral pa ga je David Puttnam. V glavnih vlogah nastopata Ben Cross kot Abrahams in Ian Charleson kot Liddell, v stranskih vlogah pa Nigel Havers, Ian Holm, Lindsay Anderson, John Gielgud, Cheryl Campbell in Alice Krige.

Premierno je bil predvajan 30. marca 1981, v britanskih kinematografih pa 15. maja. Izkazal se je za finančno uspešnega in naletel na dobre ocene kritikov. Na 54. podelitvi je bil nominiran za oskarja v sedmih kategorijah, osvojil pa nagrade za najboljši film, izvirni scenarij, kostumografijo in izvirno glasbeno podlago. Nominiran je bil tudi za enajst nagrad BAFTA, od katerih je osvojil nagrade za najboljši film, stranskega igralca (Holm) in kostumografijo. Osvojil je še zlati globus za najboljši tuji film. Britanski filmski inštitut ga je uvrstil na 19. mesto lestvice stotih najboljših britanskih filmov. Naslov filma se nanaša na znano pesem Williama Blakea.[3]

Vloge[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Alexander Walker, Icons in the Fire: The Rise and Fall of Practically Everyone in the British Film Industry 1984-2000, Orion Books, 2005 p28
  2. Chariots of Fire at Box Office Mojo
  3. Dans, Peter E. Christians in the Movies: A Century of Saints and Sinners. Rowman & Littlefield, 2009. p. 223.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]