Lawrence Arabski (film)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Lawrence Arabski
Lawrence of arabia ver3 xxlg.jpg
Filmski plakat Howarda Terpninga
RežiserDavid Lean
ProducentSam Spiegel
Scenarist
Temelji naSeven Pillars of Wisdom
avtor T. E. Lawrence
Igralci
GlasbaMaurice Jarre
Direktor fotografijeF.A. Young
MontažaAnne V. Coates
Studio
DistribucijaColumbia Pictures[1]
Datum izida
10. decembra 1962
Dolžina
180 ali 220–222 minut[1]
Država
Jezikangleščina
Proračun15 milijonov USD[5]
Dohodek bruto70 milijonov USD[5]

Lawrence Arabski (angleško Lawrence of Arabia) je epski zgodovinsko dramski film iz leta 1962, posnet po življenju T. E. Lawrencea z vzdevkom »Lawrence Arabski«, ki ga je popisal v avtobiografiji Seven Pillars of Wisdom. Režiral ga je David Lean, produciral Sam Spiegel prek britanske družbe Horizon Pictures in distributerja Columbia Pictures, scenarij sta napisala Robert Bolt in Michael Wilson, v naslovni vlogi pa nastopa Peter O'Toole. Film, ki je britansko-ameriška koprodukcija[2][3][6], prikazuje doživetja Lawrencea v otomanskih provincah Hejaz Vilajet in Velika Sirija v času prve svetovne vojne, posebej njegov napad na Akabo in Damask ter njegovo vlogo v arabskem narodnem svetu. Ukvarja se s temami njegovega čustvenega boja z osebnim nasiljem neločljivo povezanim z vojno, njegovo lastno identiteto ter njegovo razdeljeno pripadnost med domačo državno in svojo vojsko ter novim prijatelji med arabskimi puščavskimi plemeni. V glavnih vlogah nastopajo še Alec Guinness, Jack Hawkins, Anthony Quinn, Omar Šarif, Anthony Quayle, Claude Rains in Arthur Kennedy.

Napovednik za film

Film je bil na 35. podelitvi nominiran za deset oskarjev, osvojil pa jih je sedem, tudi za najboljši film in najboljšo režijo. Osvojil je tudi nagradi Zlati globus za najboljšo dramo in BAFTA za najboljši britanski film. Danes velja za enega najboljših in najvplivnejših filmov v zgodovini kinematografije, kritiki posebej izpostavljajo dramatično filmsko glasbo Mauricea Jarrea in Freddieja Younga v vlogi direktorja fotografije.[7] Leta 1991 ga je ameriška Kongresna knjižnica izbrala za ohranitev v okviru Narodnega filmskega registra zavoljo njegove »kulturne, zgodovinske ali estetske vrednosti«.[8] Leta 1998 ga je Ameriški filmski inštitut uvrstil na peto mesto lestvice stotih najboljših ameriških filmov AFI's 100 Years...100 Movies, leta 1999 pa Britanski filmski inštitut na tretje mesto lestvice najboljših britanskih filmov vseh časov v anketi filmskih ustvarjalcev s strani Sunday Telegrapha.

Vloge[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]