Mariborska orožarska afera

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Mariborska orožarska afera je bila politična afera v Sloveniji, ki je izbruhnila leta 1993, ko je bilo odkrito orožje na letališču Mariboru.

Predhodno dogajanje[uredi | uredi kodo]

Zaradi bosansko-hercegovske osamosvojitvene vojne so Bošnjaki potrebovali orožje za boj proti JLA in Vojski Republike srbske krajine. Tako so naročili večjo količino pehotnega orožja iz Kitajske. Zaradi embarga, ki je veljal na celotno področje bivše Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ), je bilo orožje sprva poslano v Sudan. Od tam so štiri tovorna letala ukrajinskega prevoznega podjetja začela prevažati zabojnike v Slovenijo; z letališča Kartum na letališče Maribor. Da so se izognili mednarodnemu embargu, je prevoz iz Afrike v Evropo organizirala mednarodna humanitarna organizacija Third World Relief Agency (TWRA) (s sedežem na Dunaju), pri čemer je deklarirala, da je v zabojnikih humanitarna pomoč. Prva pošiljka je prispela v Maribor 21. septembra 1992; tega dne je bil na letališču tudi vodja TWRA Elfatih Hassanein. Tehnično plat operacije je nadzoroval Dieter Hofmann. Celotno organizacijo pa je vodil Hasan Čengić, svetovalec Alije Izetbegovića.

V začetku oktobra 1992 pa so se na Bledu srečali Hassanein, Čengić in predstavniki Vlade BiH, kjer so govorili o nadaljnjem poslovanju. Vsa zadeva pa je potekal s tihim soglasjem Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije, ki je dobilo tak ukaz s strani bivšega Predsedstva Republike Slovenije, ki je odločilo, da so bo pomagalo pri osamosvojitvenih procesih Hrvaške in BiH.

Afera[uredi | uredi kodo]

21. julija 1993 so pripadniki Varnostno-informativne službe Ministrstva za obrambo Republike Slovenije in Carinske uprave Republike Slovenije odprla zaplombirane zabojnike, ki so bili uskladiščeni na letališču Maribor. Deklaracija zabojnikov je izkazovala humanitarno pomoč, toda v zabojnikih so našli okoli 130 ton pehotnega orožja. Dva meseca pozneje je Državni zbor Republike Slovenije ustanovil lastno preiskovalno komisijo: Preiskovalna komisija za parlamentarno preiskavo o vpletenosti in odgovornosti javnih funkcij v zvezi z najdbo orožja na mariborskem letališču. Po vloženih obtožnicah je sodni postopek prevzelo Okrožno sodišče v Mariboru in sicer okrožna sodnica Stanka Firm Gavez.

Sprva so krožile domneve, da je bilo odkrito orožje namenjeno za načrtovani državni udar v Sloveniji, da je Slovenija naročila orožje za lastne potrebe in je uskladiščila odvečno orožje za prodajo,... Obe preiskavi, tako sodna kot parlamentarna, pa sta odkrili, da je bilo letališče Maribor le vmesna postaja v transportu orožja v Bosno in Hercegovino, da je slovenski politični vrh sam že predhodno prodal odvečno orožje in omogočal transport orožja na Hrvaško in v BiH in da so za te zadeve vedeli vsi pomembni ljudje: Milan Kučan (predsednik Republike Slovenije), Igor Bavčar (minister za notranje zadeve Republike Slovenije), Janez Janša (minister za obrambo Republike Slovenije) in Mihael Brejc (vodja Varnostno informativne službe); vsi ti so imeli sestanke s Čengićom. Pravo ozadje za celotno afero pa je bil politično in sicer notranjepolitično obračunavanje med nasprotnimi tabori v postosamosvojitveni Sloveniji.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]