Joseph-Louis de Lagrange

Joseph-Louis de Lagrange
Joseph-Louis de Lagrange
Rojstvo	Giuseppe Ludovico Lagrangia; 25. januar 1736[…]; Torino, Kraljevina Sardinija[d][…]
Smrt	10. april 1813[…] (77 let); Pariz, Prvo francosko cesarstvo
Državljanstvo	Francija; Kraljevina Sardinija[d]
Poklic	matematik, astronom, fizik, politik, pisatelj, univerzitetni učitelj
Podpis

Grof Joseph-Louis de Lagrange (rojen Giuseppe Lodovico Lagrangia), italijansko-francoski plemič, matematik, astronom in mehanik, * 25. januar 1736, Torino, Piemont, Italija, † 10. april 1813, Pariz, Francija.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

De Lagrange je bil raziskovalec na skoraj vseh področjih tedanje matematike. Mnogi ga imajo za največjega matematika 18. stoletja. V nebesni mehaniki je raziskoval problem treh teles. Pred svojim dvajsetim letom starosti je bil profesor geometrije na kraljevi topniški šoli v Torinu. Kmalu je postal svetovno znan zaradi svojega dela o valovni mehaniki in o ekstremih funkcij.

Znan je njegov Lagrangeev izrek o končnem prirastku funkcije.

Najbolj znan je njegov dokaz iz teorije števil iz leta 1770, da lahko vsako pozitivno celo število, ki ni kvadrat zapišemo kot vsoto največ štirih kvadratov.

Leta 1771 je dokazal Wilsonov izrek, kjer pri praštevilskem n je (n - 1)! + 1 vedno mnogokratnik n.

Znano pa je tudi njegovo proučevanje rešitev algebrskih enačb, ki je kasneje pripomoglo k razvoju teorije grup in Galoisove teorije.

Njegovo najpomembnejše in najvplivnejše delo je prav gotovo knjiga Analitična mehanika (Méchanique analytique) iz leta 1788, v kateri je zapisal splošne enačbe, s katerimi je mogoče rešiti vrsto problemov iz mehanike.

Bil je med ustanovnimi člani Urada za dolžine (Bureau des longitudes) leta 1795.

Priznanja[uredi | uredi kodo]

Poimenovanja[uredi | uredi kodo]

Po njem se imenuje udarni krater Lagrange na Luni s koordinatama 33,3° južno; 72,8° zahodno, premerom 225 km in globino 2,7 km, ter asteroid glavnega pasu 1006 Lagrangea.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

d'Alembertovo načelo (Lagrange-d'Alembertovo načelo; klasična mehanika)
Euler-Lagrangeeva enačba (Lagrangeeva enačba; klasična mehanika)
Lagrange-Bürmannova enačba
Lagrangeev izrek
Lagrangeev izrek obratne funkcije
Lagrangeev izrek štirih kvadratov
Lagrangeev množitelj (Lagrangeev multiplikator)
Lagrangeev polinom
Lagrangeeva enakost (Lagrangeeva identiteta; algebra)
Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb
Lagrangeeva funkcija (fizika)
Lagrangeeva interpolacijska enačba
Lagrangeeva točka (nebesna mehanika)

Sklici[uredi | uredi kodo]

↑ ^1,0 ^1,1 Record #118568698 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
d:Track:Q27302 d:Track:Q36578
↑ ^2,0 ^2,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
d:Track:Q193563 d:Track:Q19938912
↑ ^3,0 ^3,1 MacTutor History of Mathematics archive — 1994.
d:Track:Q547473
↑ Berry A. A Short History of Astronomy — London: John Murray, 1898.
d:Track:Q19939115 d:Track:Q84 d:Track:Q19025604 d:Track:Q1232629
↑ ^5,0 ^5,1 Лагранж Жозеф Луи // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.
d:Track:Q5061737 d:Track:Q17378135
↑ MacTutor History of Mathematics archive — 1994.
d:Track:Q547473
↑ www.accademiadellescienze.it
d:Track:Q107212659

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Joseph-Louis de Lagrange

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q36524_citetype_Q17152639_citetype_Q1172284&quot;_data-entity-id=&quot;Q36578&quot;&gt;[http://d-nb.info/gnd/118568698/_Record_#118568698]_//_Gemeinsame_Normdatei&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_2012—2016.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q27302]][[d:Track:Q36578]]&lt;/div&gt;-1] 1,0 ^1,1 Record #118568698 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
d:Track:Q27302 d:Track:Q36578

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q36524_citetype_Q7094076_citetype_Q27031827_citetype_Q595971&quot;_data-entity-id=&quot;Q19938912&quot;&gt;[http://data.bnf.fr/ark:/12148/cb12125247f_data.bnf.fr]:_platforma_za_odprte_podatke&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_2011.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q193563]][[d:Track:Q19938912]]&lt;/div&gt;-2] 2,0 ^2,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
d:Track:Q193563 d:Track:Q19938912

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q35127&quot;_data-entity-id=&quot;Q547473&quot;&gt;MacTutor_History_of_Mathematics_archive&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_1994.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q547473]]&lt;/div&gt;-3] 3,0 ^3,1 MacTutor History of Mathematics archive — 1994.
d:Track:Q547473

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q7725634&quot;_data-entity-id=&quot;Q19025604&quot;&gt;&lt;i_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;[[:d:Q19939115|Berry&amp;nbsp;A.]]&lt;/i&gt;_[[:d:Q19025604|A_Short_History_of_Astronomy]]&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_[[:London|London]]:_[[:d:Q1232629|John_Murray]],_1898.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q19939115]][[d:Track:Q84]][[d:Track:Q19025604]][[d:Track:Q1232629]]&lt;/div&gt;-4] Berry A. A Short History of Astronomy — London: John Murray, 1898.
d:Track:Q19939115 d:Track:Q84 d:Track:Q19025604 d:Track:Q1232629

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q3331189&quot;_data-entity-id=&quot;Q17378135&quot;&gt;Лагранж_Жозеф_Луи_//_[[:ru:Большая_советская_энциклопедия_(третье_издание)|Большая_советская_энциклопедия]]:_[в_30_т.]&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_3-е_изд._—_&lt;span_title=&quot;Moskva&quot;_style=&quot;border-bottom:_1px_dotted;_cursor:_help;_white-space:_nowrap&quot;&gt;Moskva&lt;/span&gt;:_[[:ru:Большая_российская_энциклопедия_(издательство)|Советская_энциклопедия]],_1969.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q5061737]][[d:Track:Q17378135]]&lt;/div&gt;-5] 5,0 ^5,1 Лагранж Жозеф Луи // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.
d:Track:Q5061737 d:Track:Q17378135

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q35127&quot;_data-entity-id=&quot;Q547473&quot;&gt;[http://www-history.mcs.st-andrews.ac.uk/Biographies/Lagrange.html_MacTutor_History_of_Mathematics_archive]&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_1994.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q547473]]&lt;/div&gt;-6] MacTutor History of Mathematics archive — 1994.
d:Track:Q547473

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q35127&quot;_data-entity-id=&quot;Q107212659&quot;&gt;www.accademiadellescienze.it&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q107212659]]&lt;/div&gt;-7] www.accademiadellescienze.it
d:Track:Q107212659

[1]

[2]

[4]

[5]

[7]

Normativna kontrola
Splošno	ISNI 1 VIAF 1 WorldCat CONOR (Slovenija) 1 CONOR (Srbija) 1
Narodne knjižnice	Norveška 2 Čile Španija 2 3 Francija (data) Katalonija Nemčija Italija Izrael ZDA Japonska Češka republika Avstralija Grčija Nizozemska Poljska Švedska Vatikan 2 3
Biografski slovarji	Nemčija
Znanstvene podatkovne baze	CiNii (Japonska) MathSciNet Mathematics Genealogy Project zbMATH
Drugo	Faceted Application of Subject Terminology RERO (Švica) 1 Social Networks and Archival Context SUDOC (Francija) 1 Trove (Avstralija) 1 2