Grška katoliška cerkev

Grška katoliška cerkev (grško Ελληνική Καθολική Εξαρχία) je katoliška cerkev vzhodnega obreda. Je cerkev lastnega prava (sui iuris), ki pri bogoslužju uporablja bizantinski obred v grščini, staroslovanski ali narodni jezik. Grškokatoliška cerkev je v popolni edinosti s katoliško cerkvijo in priznava papeža za svojega vrhovnega voditelja.

Zgodovina

Včasih je bila del vzhodne ortodoksne cerkve, nakar se je od nje ločila in nato leta 1911 priznala nadoblast papeža. Prvi korak k temu pristopu je bila razglasitev florentinske unije med Cerkvama leta 1439. Združevanje je potekalo po načrtu Bizanca, ki je tako hotel ponovno ustvariti sodelovanje z Zahodom, v času, ko je bil ogrožen zaradi tujih vpadov. Toda nikoli ni dosegla ali presegla vpliva in velikosti Grške pravoslavne cerkve.

Sedanjost

Večina pripadnikov te cerkve živi v Grčiji, toda manjše skupnosti so tudi v drugih državah, kjer so se oz. se nahajajo grške narodnostne manjšine. Leta 2005 je bilo v Grčiji okoli 2340 pripadnikov te religije. Sedež cerkve je v Atenah.

Trenutni vodja je Anarghyros Printesis, grški katoliški škof Aten.

Grkokatoliki v Sloveniji

V Sloveniji so se grkokatoliki pojavili v 16. stoletju, toda nikoli se ni vzpostavila večja skupnost. Zaradi tega danes Grškokatoliška cerkev v Sloveniji ni samostojna, ampak podrejena hrvaški, katere sedež za Slovenijo se nahaja v Križevcih.

V Sloveniji živi dobrih tisoč grkokatoličanov različnih narodnosti (Ukrajinci, Rusini, Makedonci, Hrvati…), od tega v Beli krajini približno petsto (večinoma potomcev Uskokov).

V Sloveniji sta dve grškokatoliški cerkvi: Grškokatoliška cerkev sv. Cirila in Metoda v Metliki in v Dragah pri Suhorju. Na Trdinovem vrhu na Gorjancih so obnovljene razvaline grškokatoliške cerkve sv. Elije, ki se nahajajo ob razvalinah rimskokatoliške podružnice sv. Jere (Gere).

Glej tudi

• Katoliške Cerkve vzhodnega obreda

Viri

Župnija Kristusovega učlovečenja Ljubljana Dravlje