Grška katoliška cerkev

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Grška katoliška cerkev (grško Ελληνική Καθολική Εξαρχία) je katoliška cerkev vzhodnega obreda. Je cerkev lastnega prava (sui iuris), ki pri bogoslužju uporablja bizantinski obred v grščini, staroslovanski ali narodni jezik. Grškokatoliška cerkev je v popolni edinosti s katoliško cerkvijo in priznava papeža za svojega vrhovnega voditelja.[1]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Včasih je bila del vzhodne ortodoksne cerkve, nakar se je od nje ločila in nato leta 1911 priznala nadoblast papeža. Prvi korak k temu pristopu je bila razglasitev florentinske unije med Cerkvama leta 1439. Združevanje je potekalo po načrtu Bizanca, ki je tako hotel ponovno ustvariti sodelovanje z Zahodom, v času, ko je bil ogrožen zaradi tujih vpadov. Toda nikoli ni dosegla ali presegla vpliva in velikosti Grške pravoslavne cerkve.

Na slovenskem se je grkokatoliško verovanje pojavilo v 16. stoletju. Večje skupnosti na naših tleh niso verniki nikoli oblikovali, je pa prišlo do delne združitve med uskoškimi Srbi (samostan Stara Marča 1611 in Žumberak na Gorjancih 1611), za katere je bila 1777 ustanovljena škofija Križevci na Hrvaškem, kamor spadajo tudi grkokatoličani v Sloveniji.[1]

Sedanjost[uredi | uredi kodo]

Večina pripadnikov te cerkve živi v Grčiji, toda manjše skupnosti so tudi v drugih državah, kjer so se oz. se nahajajo grške narodnostne manjšine. Leta 2005 je bilo v Grčiji okoli 2340 pripadnikov te religije. Sedež cerkve je v Atenah.

Trenutni vodja je Anarghyros Printesis, grški katoliški škof Aten.

V Sloveniji živi dobrih tisoč grkokatoličanov različnih narodnosti (Ukrajinci, Rusini, Makedonci, Hrvati…), od tega v Beli krajini približno petsto (večinoma potomci Uskokov).[1]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]


Viri[uredi | uredi kodo]

[1] Župnija Kristusovega učlovečenja Ljubljana Dravlje

  1. ^ 1,0 1,1 1,2 1,3 Dravlje, Župnija Ljubljana. "Dogodki - Župnija Ljubljana Dravlje". Pridobljeno dne 2016-11-03.