Evelina Pahor

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Evelina Pahor
Rojstvo11. september 1916({{padleft:1916|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:11|2|0}})
Trst
Smrt17. marec 1994({{padleft:1994|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:17|2|0}}) (77 let)
Šempeter pri Gorici
Narodnostslovenska
Druga imenaEvelina Ambrožič
Državljanstvo Slovenija
 Italija
 Svobodno tržaško ozemlje
 Kraljevina Italija
 Avstro-Ogrska
Poklicučiteljica, publicistka, partizanka
Poznan poprosvetna in kulturna delavka
StaršiFranc Pahor
Marija Ambrožič
SorodnikiBoris Pahor (brat)

Evelina Pahor, slovenska učiteljica in prosvetna delavka, * 11. september 1916, Trst, † 17. marec 1994, Šempeter pri Gorici.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Evelina Pahor, sestra Borisa Pahorja se je rodila v družini policijskega fotografa Franca in gospodinje Marije Pahor rojene Ambrožič. Obiskovala je ljudsko šolo v tržaškem predmestju Rojan in Ciril-Metodovo pri Sv. Jakobu v Trstu, srednjo šolo pri benediktinkah v Trstu ter kmetijsko-gospodinjsko šolo v Ljubljani. Leta 1947 je opravila učiteljsko maturo v Tolminu (ekspozitura Portorož).[1] Pred 2. svetovno vojno je bila katehetinja na osnovnih šolah. Med vojno je kot partizanska učiteljica službovala v Gornji Košani (1943-1945). Po osvoboditvi je bila učiteljica v Mavhinjah pri Sesljanu (1945-1946) in v Povirju (1946-1947), nato kot suplentka do 1949. v Marezigah in Padni, zatem je pri Slovenski prosveti vodila dodaten pouk na osnovni šoli pri Sv. Jakobu (1950-1953) in na osnovni šoli v ulici Donadoni v Trstu (1953-1963). Od leta 1963 do 1982, ko se upokojila, pa je poučevala na več šolah v okolici Trsta.

Leta 1945 je na Radiu Trst A pripravila prvo mladinsko radijsko igrico Vrnitev, za katero je sama sestavila besedilo. Kot publicistka je sodelovala v Katoliškem glasu, Trinkovem koledarju (1982), Mohorjevem koledarju (1984), Ekumenskem zborniku (1973, 1979, 1981 in 1984) in v reviji Pastirček (1982-1989). Svoje prispevke je podpisovala s psevdonimom Evelina Ambrožič. Na Radiu Trst A je organizirala 49 oddaj Rišimo skupaj, tu je tudi sodelovala z izborom in komentiranjem odlomkov del Slomška, Erjavca, Finžgarja, Meška, Voranca, Preglja in brata Borisa. Umrla je v Šempetru pri Gorici, pokopana pa je v Šmihelu pri Pivki, materinem rojstnem kraju.[1]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Primorski slovenski biografski leksikon. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.