Dneper

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Dnjeper)
Skoči na: navigacija, iskanje
Dneper
Днепр
Dnjapro
Дніпро
Dneper  Днепр  Dnjapro  Дніпро - Dneper pri Kijevu
Dneper pri Kijevu
Izvir Rusija
Izliv Črno morje
Države porečja Rusija, Belorusija, Ukrajina
Dolžina 2290 km
Povprečni pretok 1670 m³/s
Površina porečja 516.300 km²
Porečje reke Dneper

Dneper (rusko Днепр: Dnjepr, belorusko Dnjapro in ukrajinsko Дніпро: - Dnipro) je 2290 km dolga reka, ki teče po ozemlju Rusije, Belorusije in Ukrajine. 115 km reke predstavlja mejo med Belorusijo in Ukrajino. Zadnjih 800 km struge je sestavljena iz skoraj nepretrgane verige umetnih jezer (Kijevsko, Kanivsko, Kremenčukno, [Dnprodžeržinsko, Zaporižijsko in Kahovsko umetno jezero).

Z Zahodnim Bugom je povezana preko Kanala Dneper-Bug.

Etimologija[uredi | uredi kodo]

Človeška upodobitev reke Dnepr (znana kot Borysthenes) na starogrškem kovancu Pontic Olbia, 4.–3. st. šr. n. št..

Ime Dneper izvira iz sarmatskega Dānu apara «reki na oni strani". [1] Po V. Abaev (strokovnjak za skitsko-sarmatske jezike) ime Dneper izhaja iz skitske Dānu apr (Dānapr) "globoka reka". [2]

V treh državah, skozi katere teče, ima v bistvu isto ime, čeprav je izgovorjava različna:

  • rusko: Днепр (Dnepr, [dʲnʲɛpr]);
  • belorusko: Дняпро (Dniapro [dnʲaˈpro]);
  • ukrajinsko: Днiпро (Dnipro, [dnʲiˈpro]).
Dneper v Kersonu, Ukrajina.
Dneper v Kremenčuku, Ukrajina.
Dneper v Dorogobuzh, Rusija, pred 1917.

Reko sta omenjala že starogrški zgodovinar Herodot v 5. stoletju pred našim štetjem kot Borysthenes (Βορυσθένης), kot tudi Strabon; to ime je skitsko (iransko *varu-stāna) in se prevaja kot "široka dežela", ki se najbolj verjetno nanaša na ukrajinske stepe. Pozno grški in rimski avtorji jo imenujejo Δάναπρις - Danapris in Danaper oziroma - (dana v stari perzijščini pomeni "reka"); ta oblika izhaja iz sarmatskega Dānu apara «reki na oni strani". Njeno staro vzhodnoslovansko ime Slavuta ali Slavutych se je uporabljalo v času Kijevske Rusije, Huni so jo imenovali Var in Bolgari - Buri-Chai. Ime v krimski tatarščini je Özü. [3] and Bulgars - Buri-Chai.[navedi vir] The name in krimskotatarsko Özü.[4]

Geografija[uredi | uredi kodo]

Skupna dolžina reke je 2.145 kilometrov, od katerih so 485 km v Rusiji, 700 km v Belorusiji in 1095 km v Ukrajini.[5] Njeno porečje obsega 504.000 kvadratnih kilometrov, od katerih je 289.000 km² v Ukrajini, 118.360 km² v Belorusiji.

Izvir Dnepra je šotasto močvirje (Akseninsky Mokh) v hribovju Valdai v osrednji Rusiji, na nadmorski višini 220 m. Za 115 km od skupne dolžine služi kot meja med Belorusijo in Ukrajino. Estuarij ali liman se je uporabljal za obrambo z močno trdnjavo Ochakiv.

Na reki Dneper na jugu naselja Komarin, v okrožju Braghin, regija Gomel, se nahaja skrajna južna točka Belorusije.[6]

Pritoki reke[uredi | uredi kodo]

Dneper ima mnogo pritokov (nad 32.000), 89 od teh so reke daljše od 100 km.[7] Glavni pritoki, v orografskem redu, so:

Dneprova kotlina prikazuje ljudstva v 9. st.

Obstajajo tudi številni majhni neposredni pritoki, kot na primer na področju Kijeva, Sireta (desni breg) na severu mesta, zgodovinsko pomemben Libid (desni breg), ki poteka zahodno od centra in Boršahivka (desni breg) do na jugu.

Vodni viri Dneprske kotline sestavljajo okoli 80% vseh v Ukrajini.

Brzice[uredi | uredi kodo]

Dneprove brzice so bile del trgovske poti od Varjagov do Grkov, ki je prvič omenjena v Primarni kroniki. Pot je bila verjetno ustanovljena v poznem 8. in začetku 9. stoletja in si pridobila velik pomen od 10. do prve tretjine 11. stoletja. Varjagi so morali nositi svoje ladje preko sedmih brzic, kjer so bili na straži Pečenegi nomadi.

Ob tem srednjem toku Dnepra, je bilo devet večjih brzic, ki so ovirale skoraj celotno širino reke in približno 30-40 manjših brzic, ki so ovirale le del reke ter približno 60 otokov in otočkov.

Potem ko so bile leta 1932 zgrajene hidroelektrarne, so bile brzice poplavljene z zajezitvami.

Naselja ob reki[uredi | uredi kodo]

Satelitska slika Dnepra in pritokov.

(od izvira do izliva)

Arheimar, glavno mesto Gotov je ležalo ob Dnepru, glede na pripoved iz sage o Hervörju in Heidreku (Hervarar saga ok Heiðreks).

Prekopi[uredi | uredi kodo]

Obstajajo številni namakalni kanali in plovni prekopi.

Zajezitve in hidroelektrarne[uredi | uredi kodo]

Od ustja reke Pripjat do hidroelektrarne Kahovka je niz kaskadnih jezov in hidroelektrarn.

Najpomembnejša je hidroelektrarna Dneper Dnipro HES) blizu Zaporizhia, zgrajena leta 1927-1932 z močjo 558 MW. Uničena je bila med drugo svetovno vojno in obnovljena leta 1948 z močjo 750 MW .

Ostale so: Kahovka (1950-1956), Kremenčuk (1954-1960), Kijev (1960-1964), Dneprodzeržinsk (1956-1964), Kaniv (1963-1975).

Ti jezovi oziroma hidroelektrarne proizvedejo deset odstotkov celotne električne energije v Ukrajini in tvorijo vodne rezervoarje s površino: Kijev (922 km²), Kaniv (675 km²), Kremenčuk (2250 km²), Dneprodzeržinsk (567 km²), Dnipro (420 km²) in Kahovka (2155 km²).

Živalstvo[uredi | uredi kodo]

Reka je del naravnega območja quagga školjke (Dreissena bugensis tudi Dreissena rostriformis bugensis). Školjka je bila pomotoma uvedena po vsem svetu in je postala invazivna vrsta. [8]

Plovba[uredi | uredi kodo]

Skoraj 2.000 km reke je plovne (do mesta Dorogobuzh). Dneper je pomemben za prevoz in gospodarstvo Ukrajine. Zajezitve imajo velike zapornice, ki omogočajo ladjam velikim do 270 x 18 metrov, dostopati do pristanišča Kijev in tako ustvarjajo pomemben prometni koridor. Po reki vozijo tudi potniške ladje. Celinska križarjenja po rekah Donava in Dneper predstavljajo rastoči turistični trg v zadnjih desetletjih.

Gorvodno od Kijeva, Dneper dobiva vodo iz reke Pripjat. Ta plovna reka je povezana z Dneper-Bug kanalom, ki jo povezuje z reko Bug. Zgodovinsko gledano je bila povezava z zahodno Evropo mogoča, ampak je jez brez zapornic za ladje blizu mesta Brest, prekinil to mednarodno plovno pot. Slabi politični odnosi med Zahodno Evropo in Belorusijo pomenijo, da je majhna verjetnost ponovnega odprtja te plovne poti v bližnji prihodnosti. [9]

Plovnost je vsako leto prekinjena z zamrzovanjem v zimskem času in hudimi zimskimi nevihtami.

Dneper v umetnosti[uredi | uredi kodo]

V popularni kulturi[uredi | uredi kodo]

  • Reka je eden od simbolov Ukrajine.[10] Obstaja več imen, ki povezujejo ime reke z Ukrajino: Čezdneperska Ukrajina, Desnobrežna Ukrajina, Levobrežna Ukrajina, in druga.
  • Nekaj mest na obalah se imenuje po reki—Dnepropetrovsk, Dneprorudne, Kamianka-Dneprovska.
  • Zaporoški Kozaki živijo c spodnjem toku Dnepra, njihovo ime se sklicuje na »onkraj brzic«. [11]
  • Folk metalna skupina Turisas ima pesem z naslovom Dneperske brzice na albumu 2007 Varjanška pot]].[12]
  • Leon Bolier, skladba imenovana Dnipro, prvenec na 2-CD albumu Slike. Pesem se zgleduje po njegovem obisku Kijeva maja 2008.
  • Reka je opisana v delih Tarasa Ševčenka kot Dnipro (»On buči in stoka Dnipro širok«) in je omenjena v himni Ukrajine.
  • Reka se imenuje Dnipro, v pesmi Hej, Dnipro, Dnipro. [13]
  • Na kratko omenjena v znanstveno fantastičnem romanu The Crisis Pendant, Charlie Patterson.
  • V romanu Roberta Bolañoa 2666 je Dneper pomembna lastnost vasi Hansa Reiterja.

Ekologija[uredi | uredi kodo]

Dneper je blizu radioaktivnih odlagališč Prydniprovsky Chemical Plant (blizu Dneprodzeržinsk) in dovzeten za uhajanje radioaktivnih odpadkov. Reka je prav tako blizu jedrske elektrarne Černobil (Černobil cona izključenosti), ki se nahaja ob ustju reke Pripjat.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Mallory, J.P. and Victor H. Mair. The Tarim Mummies: Ancient China and the Mystery of the Earliest Peoples from the West. London: Thames and Hudson, 2000. p. 106
  2. ^ Абаев В. И. Осетинский язык и фольклор (Ossetian language and folklore). Moscow: Publishing house of Soviet Academy of Sciences, 1949. P. 236
  3. ^ Jordanes, Getica 269.
  4. ^ crh:Özü özeni
  5. ^ "Main Geographic Characteristics of the Republic of Belarus. Main characteristics of the largest rivers of Belarus". Land of Ancestors. Data of the Ministry of Natural Resources and Environmental Protection of the Republic of Belarus. 2011. Pridobljeno dne 27 September 2013. 
  6. ^ "Main Geographic Characteristics of the Republic of Belarus. Coordinates of the extreme points of the state frontier". Land of Ancestors. The Scientific and Production State Republican Unitary Enterprise "National Cadastre Agency" of the State Property Committee of the Republic of Belarus. 2011. Pridobljeno dne 20 September 2013. 
  7. ^ Splendid Dnieper. There is no straighter river. Ukrinform. 4 July 2015
  8. ^ Benson, AJ. "Dreissena rostriformis bugensis Andrusov, 1897". Nonindigenous Aquatic Species. United States Geological Survey. Pridobljeno dne 2 May 2014. 
  9. ^ NoorderSoft Waterways Database od dne March 2014[slepa povezava]
  10. ^ Work on the subject Ukrainian national symbols. Library of Ukrainian literature.
  11. ^ »...Zaporožci katerih ime pomeni 'tisti, ki živijo onkraj brzic'...«, Henryk Sienkiewicz, Z ognjem in mečem, chap. 7.
  12. ^ Releases | Turisas: The Official Battleground
  13. ^ Hey, Dnipro, Dnipro na YouTubu

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Podatki o pojmu Dnieper River so morda na razpolago tudi v katerem izmed sorodnih projektov Wikipedije:

* Slovarske definicije v Wikislovarju
* Učbeniki v Wikiknjigah
* Navedki v Wikinavedku
* Izvorna besedila v Wikiviru
* Slike, zvok in animacije v Zbirki

  • "Комсомольская правда" об угрозах плотины Киевской ГЭС и водохранилища [1]
  • "Аргументы и факты" о реальных угрозах дамбы Киевского водохранилища и ГЭС [2]
  • "Известия" о проблематике плотины Киевского водохранилища и ГЭС [3]
  • Эксперт УНИАН об угрозах дамбы Киевского водохранилища [4]