Liman (geologija)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Satelitski posnetek limanov ob severni obali Črnega morja (Projekt Landsat)
Liman na ustju Dnjepra in Južnega Buga
Liman Dnestra

Liman je vrsta rečnega ustja, najpogostejša in značilna za obale Črnega in Azovskega morja.[1]

Pojavlja se na obalah, kjer učinek plimovanja ni izrazit, zato tok reke blokirajo sedimenti. Po izvoru je lahko morski - kadar sedimente prinaša morski tok, ali rečni, kadar sedimente prinaša večja reka.

Naziv liman se uporablja predvsem za reliefne oblike na zahodnih in severnih obalah Črnega morja, pa tudi v Azovskem morju. Primeri limana so jezero Varna v Bolgariji, jezero Razelm v Romuniji in ustje Dnjestra v Ukrajini. Ruski geografi uporabljajo naziv liman tudi za opisovanju nekaterih reliefnih oblik, ki niso povezane s Črnim morjem – na primer Anadirski liman (rusko Анадырский лимáн) v Čukotki.

Ime[uredi | uredi kodo]

Beseda liman izvira iz ruske besede лиман, ta pa iz starogrške besede λιμένας (liménas), ki pomeni zaliv ali pristanišče. S širjenjem Osmanskega cesarstva na zahodno in severno obalo Črnega morja so Turki besedo sčasoma razširili v bolgarski, romunski, ukrajinski in ruski jezik.[2]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Anđelić M. 1990. Geomorfologija. Beograd: Vojnogeografski institut
  • Marković M., Pavlović R., Čupković T. 2003. Geomorfologija. Beograd: Zavod za udžbenike i nastavna sredstva
  • Pešić L. 2001. Opšta geologija - Egzodinamika. Beograd: Rudarsko-geološki fakultet

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Pešić L. (2001). Opšta geologija - Egzodinamika. Beograd: Rudarsko-geološki fakultet.
  2. „limán“. Vasmerov Etimološki rječnik (rusko).