Dardanci

Dardanci (grško Δαρδάνιοι, latinizirano: Dardanoi, tudi grško Δαρδανεις, latinizirano: Dardaneis; grško Δαρδανιαται, latinizirano: Dardaniatai) so bilo ilirski plemenski sklop z močnimi tračanskimi elementi, ki so živeli v Dardanskem kraljestvu, današnjem Kosovu, južni Srbiji in Severni Makedoniji.
Dardanci so v 6. in 5. stoletju pr. n. št. postali zaradi rudnega bogastva (npr. na Kopaoniku) zelo vplivno ekonomsko-politično pleme. Po legendi je bil njihov mitični praoče Zevsov in Elektrin sin Dardanos. Ustanovil je Dardansko kraljestvo, se poročil z Bateio, hčerko kralja Tevkra ki je bil mitični praoče Trojancev. Dardanci so živeli na širšem območju današnjega Niša, Skopja in Kuršumlijske Banje. Po rimski zasedbi so bili priključeni rimski provinci Meziji, vendar so ohranili govorno-etične značilnosti in svoj gospodarski pomen.[1]
Po priključitvi k Meziji so bili na področju naselitve Dardancev zgrajene mnoge strateške ceste, ki so povezovale Jadransko morje z Donavo. Njihova največja središča sta bila Scupi, današnje Skopje, ki se je razvilo v prestolnico Dardanjije in Ulpiana, današnji Lipljan pri Prištini. Rimska kolonizacija, namestitev rimskih vojaških postojank in služenje v rimski vojski so počasi pripeljali do romanizacije Dardancev. Za časa vladanja cesarja Vespazijana je obstajala tudi vojaška enota »ala I Vespasiana Dardanorum«.[2]
Dardanija je bila v pozni antiki oživljena kot samostojna upravna enota iz katere je izhajalo več pomembnih osebnosti, rimskih cesarjev: