Ciprofloksacin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Ciprofloksacin
Ciprofloxacin.svg
Ciprofloxacin-zwitterion-from-xtal-3D-balls.png
Sistematično (IUPAC) ime
1-ciklopropil-6-fluoro-4-okso-7-(piperazin-1-il)-kinolin-3-karboksilna kislina
Klinični podatki
Blagovne znamke Ciloxan, Ciprinol, Ciprobay, drugi[3]
AHFS/Drugs.com monograph
MedlinePlus a688016
Licenčni podatki
Nosečnostna
kategorija
  • AU: B3
  • ZDA: C (možna škodljivost)
Način uporabe peroralna, intravensko,[1] topično (kapljice za oko)[2]
Legal status
Pravni status
Farmakokinetični podatki
Biološka razpoložljivost 70 %[4]
Vezava na beljakovine 30 %[4]
Presnova v jetrih (vključno s CYP1A2)
Razpolovni čas 3,5 h[4]
Izločanje skozi ledvice
Identifikatorji
Številka CAS 85721-33-1
Oznaka ATC J01MA02 (WHO) S01AE03 S02AA15 S03AA07
PubChem CID 2764
DrugBank DB00537
ChemSpider 2662
UNII 5E8K9I0O4U
KEGG D00186
ChEBI CHEBI:100241
ChEMBL CHEMBL8
NIAID ChemDB 001992
Kemični podatki
Formula C17H18FN3O3
Mol. masa 331,346 g/mol

Ciprofloksacín je baktericidna učinkovina iz skupine fluorokinolonov, ki deluje kot zaviralec DNA-giraze.[2] Uporablja se za zdravljenje številnih bakterijskih okužb,[1] vključno z okužbami kože, kosti in sklepov, spolovil, sečil, dihal in prebavil (na primer nekaterih vrst bakterijskih drisk).[2][1] V nekaterih primerih se uporablja v kombinaciji z drugimi antibiotiki.[1] Uporablja se peroralno (z zaužitjem) ali intravensko,[1] na voljo pa so tudi pripravki v obliki kapljic za oko.[2]

Pogosti neželeni učinki vključujejo slabost, bruhanje, drisko in izpuščaj.[1] Pri uporabi ciprofloksacina je povečano tveganje za pretrganje kit (predvsem ahilove tetive[5]) in za poslabšanje mišične oslabelosti pri bolnikih z z nevrološko motnjo, imenovano miastenija gravis.[1] Kaže, da je pogostnost neželenih učinkov večja kot pri nekaterih drugih antibiotikih, na primer tistih iz skupine cefalosporinov, vendar manjša kot na primer pri klindamicinu.[6] Raziskave na živalih kažejo na določena tveganja pri uporabi med nosečnostjo, vendar podatki na ljudeh, na osnovi majhnega števila nosečnic, niso pokazali škodljivih učinkov.[7] Podatki kažejo, da je uporaba med dojenjem varna,[1] vendar se ciprofloksacin izloča v materino mleko in zaradi možnega tveganja za poškodbe sklepov se ciprofloksacin med dojenjem ne sme uporabljati.[5] Spada v skupino fluorokinolonov druge generacije s širokim spektrom delovanja. Ima baktericidni učinek, kar pomeni, da povzroči smrt bakterijskih celic.[1][8][9]

Ciprofloksacin so utržili leta 1987.[10] Uvrščen je na seznam osnovnih zdravil Svetovne zdravstvene organizacije, torej med najpomembnejša učinkovita in varna zdravila, potrebna za normalno zagotavljanje zdravstvene oskrbe.[11]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 1,7 1,8 "Ciprofloxacin Hydrochloride". The American Society of Health-System Pharmacists. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. 9. 2015. Pridobljeno dne 23. 8. 2015. 
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5509972/ciprofloksacin?query=ciprofloksacin&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 12. 2. 2018.
  3. http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/Search?SearchView&Query=(%5BSEZNAMUCINKNAZIV%5D=_ciprofloksacin*)&SearchOrder=4&SearchMax=301, Centralna baza zdravil, vpogled: 12. 2. 2018.
  4. 4,0 4,1 4,2 Zhanel, G. G.; Fontaine, S; Adam, H; Schurek, K; Mayer, M; Noreddin, A. M.; Gin, A. S.; Rubinstein, E; Hoban, D. J. (2006). "A Review of New Fluoroquinolones : Focus on their Use in Respiratory Tract Infections". Treatments in Respiratory Medicine 5 (6): 437–65. PMID 17154673. doi:10.2165/00151829-200605060-00009. 
  5. 5,0 5,1 Povzetek glavnih značilnosti zdravila Ciprinol filmsko obložene tablete, datum zadnje revizije besedila: 10. 6. 2015.
  6. Heidelbaugh, J. J.; Holmstrom, H (2013). "The perils of prescribing fluoroquinolones". The Journal of Family Practice 62 (4): 191–197. PMID 23570031. 
  7. "Prescribing medicines in pregnancy database". Australian Government. 23. 8. 2015. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. 4. 2014. 
  8. Ball, P. (2000). "Quinolone generations: Natural history or natural selection?". Journal of Antimicrobial Chemotherapy 46: 17–24. PMID 10997595. doi:10.1093/oxfordjournals.jac.a020889. 
  9. Oliphant, C. M.; Green, G. M. (2002). "Quinolones: A comprehensive review". American Family Physician 65 (3): 455–64. PMID 11858629. 
  10. Oxford Handbook of Infectious Diseases and Microbiology. OUP Oxford. 2009. str. 56. ISBN 978-0-19-103962-1. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. 9. 2017. 
  11. "WHO Model List of Essential Medicines (19th List)" (PDF). World Health Organization. april 2015. Pridobljeno dne 8. 12. 2016.