Cerkev Marijinega obiskanja, Špitalič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Cerkev Marijinega obiskanja
cerkev Marijinega obiskanja
Cerkev Marijinega obiskanja

Cerkev Marijinega obiskanja is located in Slovenija
Cerkev Marijinega obiskanja
Cerkev Marijinega obiskanja
Geografski položaj v Sloveniji
46°18′33″N 15°24′47″E / 46.30917°N 15.41306°E / 46.30917; 15.41306Koordinati: 46°18′33″N 15°24′47″E / 46.30917°N 15.41306°E / 46.30917; 15.41306
Kraj Špitalič pri Slovenskih Konjicah
Država Zastava Slovenije Slovenija
Verska skupnost Rimskokatoliška
Posvetitev Marija
Stranski oltarji Sveti Hugo
Status župnijska cerkev
Funkcionalno stanje aktivna
Arhitektura
Slog romanska arhitektura
gotska arhitektura
Materiali kamen
Uprava
Župnija Župnija Špitalič
Dekanija Slovenske Konjice
Nadškofija Maribor
Metropolija Maribor
Špitalič - Cerkev Marijinega obiskanja
Lega Špitalič pri Slovenskih Konjicah
Občina Slovenske Konjice

Cerkev Marijinega obiskanja v Špitaliču je po svojem izvoru zgodnjegotska, tako imenovana ecclesia minor (cerkev laičnih bratov) Žičke kartuzije, ki se nahaja višje v dolini sv. Janeza Krstnika.

Kartuzijanska spodnja hiša[uredi | uredi kodo]

V Špitaliču je istočasno kot zgornji samostan (domus superior) v Žički kartuziji, nastal, po zgledu francoskih kartuzij, spodnji samostan (domus inferior) za brate laike z malo cerkvijo (ecclesia minor), to je okoli 1160. Najstarejši podatek za spodnjo hišo je iz leta 1177, ko je papaež Aleksander III. pisal menihom, da prosi vojvodo Otakarja, naj pomaga pri gradnji obeh samostanov. Gradnja je potekala še tudi leta 1185. Samostansko gospodarstvo je obsegalo hleve, skednje, steklarno, opekarno ter gostišče s špitalom. Od tod tudi ime Špitalič, izpričano leta 1185. Samostan je bil opuščen v 15. stoletju, ko so se laiki pred turškimi vpadi zatekli v zgornjo hišo. Hospital je leta 1610 še obstajal, v 17. stoletju pa je lekarnar-zdravnik, z lekarno že bival v zgornjem samostanu.[1]

Ecclesia minor - stavbna zasnova[uredi | uredi kodo]

Sedilije v prezbiteriju
Luneta portala

Okrog leta 1190 je bila cerkev tukaj zgrajena za potrebe laičnih bratov kartuzijanskega samostana Žiče. Tako imenovana ecclesia minor (mala cerkev), je po prvotni zasnovi romanska, sicer pa po današnjem izgledu zgodnjegotska cerkev dvoranskega tipa s križnorebrastim obokom v ladji, nekoliko zoženim kvadratnim korom in dvopolno ladjo. Zunanji oporniki so nameščeni po vsej dolžini ladje in kora. Profili reber šilastega križnega oboka v ladji imajo ploske trakove, nanje pa je položena okrogla palica; profilacija slavoloka je podobna, vendar bogatejše členjena. Nad prej omenjenim kvadratnim korom je šilast obok z rebri trakaste oblike. V oknih in glavnem portalu je še opaziti romanske (poznoromanske) polkrožne ločne oblike. Arhivolte v koru v notranjosti, kjer se nahaja dvosedežna niša (t. i. sedilije, namenjene mašniku), pa so že lepo zašiljene in nakazujejo gotiko. Te sedilije so tudi brez dvoma zgradili v istem času kot glavni zunanji portal (ki vsebuje tudi luneto z jagnjetom), kar dokazujejo profili baz sedmih v ostenje sestavljenih stebričev, ki so enaki bazam stebričev vhodnega portala, zgodnjegotski brstični kapiteli na njih pa so enaki kapitelom na desnem ostenju vhodnih vrat in kapitelom slavoloka.

Zgradba je eden najpomembnejših spomenikov slovenske pozne romanike, po izjemni kakovosti izvedbe pa med prvimi.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Vinko Zdovc, Žička Kartuzija, Zgodovinsko društvo Sl. Konjice, 1999

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 (COBISS)
  • Golob, Nataša. Srednjeveški rokopisi iz Žičke kartuzije (1160-1560), (Narodna galerija, Ljubljana 2006). (COBISS)
  • Zadnikar, Marijan. Žička kartuzija. Maribor, 1973. (COBISS)
  • Zdravič Polič, Nina: Gotika v Sloveniji Narodna galerija, Ljubljana 1995.(COBISS)
  • Zadnikar, Marijan Romanika v Sloveniji Tipologija in morfologija sakralne arhitekture. Ljubljana, Državna založba Slovenije, 1982. (COBISS)