Balkanska romščina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Balkanska romščina
Balkaniko Romanes
Materni jezikBolgarija, Romunija, Grčija, Kosovo, Severna Makedonija, Rusija, Slovenija, Srbija, Hrvaška, Turčija, Bosna in Hercegovina
EtničnostRomi, Jerlídi (Severna Makedonija, južna Srbija).
GovorciL1: 600 (2013)
L2: 200.000
Narečja
arliščina, džambazijska romščina, vzhodnobolgarska romščina, grška romščina, železna romščina, rumelska, sepečidska, kositrna romščina, ursarska romščina, lovarijska romščina, zargarska romščina
Jezikovne oznake
ISO 639-3rmn
ELPBalkan Romani
{{{mapalt}}}

Balkanska romščina je romsko narečje romskih skupin Balkana, ki živijo v Albaniji, Bosni in Hercegovini, Bolgariji, Grčiji, na Kosovem, v Severni Makedoniji, Srbiji, Sloveniji in Turčiji. Jezik je ponavadi le govorjen.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Romi so večinski govorci balkanske romščine. Govorci balkanske romščine so se skozi leta nenehno selili v vse dele Evrope, sčasoma pa so se oblikovala nova narečja.

Narečja[uredi | uredi kodo]

Narečja se govorijo v Albaniji, Bolgariji, Grčiji, Iranu, Severni Makedoniji, Moldaviji, Romuniji, Srbiji, Turčiji in Ukrajini. Ta skupina vključuje med drugim mednarodno arliško romščino (govori se v Grčiji in Severni Makedoniji), sepečidsko romščino (Grčija, Turčija), ursarsko romščino (Moldavija, Romunija) in krimsko romunščino (Ukrajina).

Ziški dialekti so posebna narečna skupina znotraj narečij balkanske romščine. V Severni Makedoniji, na Kosovu, osrednji Srbiji ter v osrednji in severni Bolgariji se govori bugurdško, drinidarsko in kalajdško romščino.

Geografska porazdelitev[uredi | uredi kodo]

Podskupina Narečje Kraj
Južni Balkan prizrensko Kosovo
arliško Grčija, Albanija, Severna Makedonija, Srbija
prilepsko Severna Makedonija
kirimitsko Ukrajina[1]
sofijsko-erliško Sofija
zargarsko Iran
sepeško severna Grčija, zahodna Trakija, vzhodna Trakija Turčija
rumelijsko Evropski del današnje Turčije, Rumelija[2]
Severni Balkan bugurdško Severna Makedonija, Srbija[3]
drindarsko severovzhodna Bolgarija
kalajdško Bolgarija in priseljenci v Severni Makedoniji in Srbiji

Glasoslovje[uredi | uredi kodo]

Balkanska romščina ohranja pridihnjene (aspirirane) soglasnike /pʰ, tʰ, tʃʰ, kʰ/ drugih indijskih jezikov. Ti so značilni za večino romskih jezikov.

Pravopis[uredi | uredi kodo]

Balkanska romščina nima standardiziranega pravopisa. Na konferenci leta 1992 v Severni Makedoniji je prišlo do poskusa standardizacije, ki temelji na arliškem narečju in uporablja latinico. Glasova /x/ in /h/ se razlikujeta v nekaterih narečjih, ne pa tudi v arliškem narečju, zato se v pisavi ne razlikujeta, prav tako se ne ločujeta rotična samostalnika. Polglasnik je v arliščini redek; ob pojavitvi je nadomeščen s samoglasniki džambaškega ali drugega narečja, npr. vërdon → vurdon, 'voz'. Pridih v korenu je vedno zapisan, npr. jakh, 'oko'. Krnitev glasov se ne zapisuje, npr. dad 'oče'. Palatalizacija se ne zapisuje, npr. buti 'delo' (ne buči itd.), kerdo 'storjeno' (ne ćerdo itd.), pani 'voda' (ne pai itd.).[4]

Predlagana abeceda je:[4]

a b c č čh d dž e f g h i j k kh l m n o p ph r s š t th uv ž

Besedišče[uredi | uredi kodo]

Na balkansko romščino je bistveno vplivala turščina, večina besed pa je perzijskega izvora. Besedišče balkanske romščine, preden so se ti preselili na Balkan, predstavljajo izposojenke iz perzijščine, armenščine in srednjeveške grščine. Etimologija teh besed je težko določljiva, saj je jezik besedišče povzel iz več jezikov.[5]

Bugurdško narečje Arliško narečje Slovenščina
Lačho [to] saba[h]i. Lačho [o] sabalje. Dobro jutro.
Lačho [to] zi[e]s. Lačho [o] potop. Dober dan.
Lačhi [ti] rat. Lači [i] rat. Lahko noč.
Sar isi to anav? Sar si tiro anav? Kako ti je ime?
Mo anav isi Elvis. Mo anav si Elvis. Moje ime je Elvis.
Isinom lošalo kaj avdom tut! Šukar te dikhav tut! Me veseli, da sva se spoznala!
Isinan prandime? Sijan li romnjakoro? Si poročen?
Va, me isinom prandime. Va, me sijum romnjakoro. Ja, poročen sem.
Na, me isinom biprandim. Na, me sijum biromnjakoro. Ne, sem neporočen.
Me isi man raklija. Me si ma raklija. Imam punco.

Slovnica[uredi | uredi kodo]

V balkanski romščini igra veliko vlogo turška slovnica. Geografska razmejitev med jezikoma je na podlagi spregatev balkanske romščine in turščine težko mogoča.

Balkanska romščina ima razdrobljeno slovnico,[6] ki izvira iz turške, dopolnjena pa je z nekaterimi grškimi konstrukcijami.[7] Velik del morfologije jezika je turško-grškega porekla, zato mnogi strokovnjaki na jezik gledajo kot na »mešan« jezik, posledično je tudi njegova razmejitev težavna. Vsa romska narečja uporabljajo grške končnice za imenovalnik, samostalnike moškega spola in grške izposojenke.[8]

Oblikoslovje[uredi | uredi kodo]

Tudi na oblikoslovje balkanske romščine sta močno vplivali turščina in grščina. Mnogi ljudje na ta jezik gledajo kakor na nek talilni lonec zaradi številnih vplivov, predvsem turščine in grščine, pa tudi starejših vplivov, npr. armenščine. Del substrata balkanske romščine izhaja iz severnoindijskih jezikov.[9]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Ventcel’, Tat’jana V. & Lev N. Čerenkov. 1976. “Dialekty cyganskogo jazyka”. Jazyki Azii i Afriki I, 283-332. Moskva: Nauka.
  2. ↑ »Rumelia - historical area, Europe«. Britannica.com. Pridobljeno 15. decembra 2017.
  3. ↑ "Romani Dialects". ROMLEX. Karl-Franzens-Universität Graz.Romani.uni-graz.at
  4. ↑ 4,0 4,1 Victor Friedman (1995) 'Romani standardization and status in the Republic of Macedonia', in Matras ed. Romani in Contact
  5. ↑ »100 Years of Gypsy Studies« (PDF). Mahimahi.uchicago.edu. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 4. maja 2012. Pridobljeno 15. decembra 2017.
  6. ↑ Friedman, Victor A. (6. junij 2013). »Compartmentalized grammar: The variable (non)-integration of Turkish verbal conjugation in Romani dialects«. Romani Studies. 23 (1): 107–120. doi:10.3828/rs.2013.5. Pridobljeno 15. decembra 2017 – prek Project MUSE.
  7. ↑ »The Banff Papers« (PDF). Mahimahi.uchicago.edu. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 15. marca 2016. Pridobljeno 15. decembra 2017.
  8. ↑ Gardani, Francesco; Arkadiev, Peter; Amiridze, Nino (11. december 2014). Borrowed Morphology. Walter de Gruyter GmbH & Co KG. ISBN 9781614513209. Pridobljeno 15. decembra 2017.
  9. ↑ Matras, Yaron; Bakker, Peter; Ki?u?chukov, Khristo (1. januar 1997). The Typology and Dialectology of Romani. John Benjamins Publishing. ISBN 9027236615. Pridobljeno 15. decembra 2017.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Balkanska_romščina&oldid=6207428«