Srednjeveška grščina
| Srednjeveška grščina | |
|---|---|
| Bizantinska grščina | |
Ῥωμαϊκή Rhōmaïkḗ Romaïkí | |
| Področje | Vzhodno Sredozemlje (Bizantinsko cesarstvo) |
| Obdobje | Predloga:C.; razvoj v moderno grščino[1] |
indoevropski
| |
| Pisava | grška abeceda |
| Uradni status | |
Uradni jezik |  Bizantinsko cesarstvo |
| Jezikovne oznake | |
| ISO 639-2 | grc |
| ISO 639-3 | grc (skupaj z staro grščino[2]) |
Seznam Linguist | qgk |
| Glottolog | medi1251 |
Srednjeveška grščina (znana tudi bizantinska grščina) je različica grščine, ki je obstajala med koncem klasične antike v 5.–6. ter do osmanske osvojitve Konstantinopla leta 1453.
Od 7. stoletja naprej je bila grščina edini upravni jezik v Bizantinskem cesarstvu. S preučevanjem srednjeveške grščine in književnosti se ukvarja bizantologija, študij zgodovine in kulture Bizantinskega cesarstva.
Začetek srednjeveške grščine občasno datirajo že v 4. stoletje, bodisi v leto 330 n. št., ko se je politično središče Rimskega imperija premaknilo v Konstantinopel; bodisi v leto 395 n. št., ko se je Rimski imperij razdelil na Zahodni in Vzhodni del. Ta pristop je precej samovoljen, saj predpostavlja politični in ne kulturno-jezikoslovni razvoj jezika. V temu času se je izgovorjava jezika že močno približala sodobni grščini.
Osvajanja Aleksandra Velikega in helenistično obdobje, ki jim je sledilo, sta povzročila širjenje grščine med ljudstva Anatolije in vzhodnega Sredozemlja ter spremembe v fonetiki in skladnji jezika. Srednjeveška grščina je bila tako povezava med koine grščino in moderno grščino, kar se odraža tudi v bizantinski književnosti, ki je bila še vedno pod močnimi vplivi atiške grščine in ljudskega koineja, ki je bil jezik Nove zaveze in liturgični jezik grške pravoslavne cerkve.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Peter Mackridge, "A language in the image of the nation: Modern Greek and some parallel cases", 2009.
- ↑ a proposal to grant separate code gkm was submitted in 2006, but rejected in 2023. »Change Request Documentation: 2006-084«. SIL International. Pridobljeno 21. decembra 2023.
Viri[uredi | uredi kodo]
- Horrocks, Geoffrey (2010). Greek: A History of the Language and its Speakers. Oxford: Blackwell.
- Lombard, Maurice (2003). The Golden Age of Islam. Markus Wiener Publishers. ISBN 1-55876-322-8.
- Mango, Cyril A. (1980). Byzantium: The Empire of New Rome. New York: Charles Scribner's Sons. ISBN 0-684-16768-9.
- Ostrogorsky, George (1969). History of the Byzantine State. New Brunswick, New Jersey: Rutgers University Press. ISBN 0-8135-1198-4.
- Toufexis, Notis (2008). »Diglossia and register variation in Medieval Greek«. Byzantine and Modern Greek Studies. 32 (2): 203–217. doi:10.1179/174962508X322687. S2CID 162128578. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. julija 2011.
