Oblikoslovje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Oblikoslôvje ali morfologíja je jezikoslovna veja, ki proučuje en del slovnične ravnine jezika, to je oblike, ne pa tudi skladnje besed (to je njihovega zlaganja v besedne zveze, stavke).[1] Oblikoslovje določa vrstne, oblikovne in funkcijske značilnosti besed. Obsega nauk o besednih vrstah, o oblikah posameznih besednih vrst, njihovem naglasu in o vlogah, ki jo posamezne besedne vrste imajo v besedni zvezi in stavku.[2]

Besedne vrste[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Besedna vrsta.

Besedne vrste so množice besed z enakimi skladenjskimi vlogami in drugimi lastnostmi, kot so tvorjenost, slovnične kategorije, konverznost.[2] V slovenskem jeziku lahko besede razvrstimo v devet besednih vrst:[2]

Zgornja delitev, ki jo srečamo na primer pri Toporišiču, temelji na skladenjski (stavčnočlenski) vlogi besed. Obstajajo tudi druge delitve, na primer oblikoslovno-pomenoslovna delitev, ki pozna samostalnik, pridevnik, zaimek, števnik, glagol, prislov, predlog, veznik in medmet.[3]

Pregibanje[uredi | uredi kodo]

Ločujemo tri vrste pregibanja:

  • sklanjatev – sklanjajo se samostalniške besede in pridevniške besede.[2] Lahko jim določimo sklon, spol in število;[3]
  • spregatev – spregamo glagole. Osebnim glagolskim oblikam lahko določimo osebo, število, čas, naklon in način, glede na pomen pa še vid in prehodnost;[3]
  • stopnjevanje – stopnjujemo pridevnike in jim lahko določamo stopnjo: osnovnik (lep), primernik (lepši), presežnik (najlepši).[3] Stopnjujemo tudi nekatere prislove, ki označujejo lastnost, in imajo oblike za stopnje iz ustreznih pridevniških (lepolepšenajlepše; zeloboljnajbolj).[2]

Pregibne besede imajo osnovo in končnico.[3]

Prehodi med besednimi vrstami[uredi | uredi kodo]

Beseda lahko preide iz ene besedne vrste v drugo, kar imenujemo prehod med besednimi vrstami ali konverzija:[3]

  • posamostaljenje:
    • pridevnik v samostalnik (npr. dežurni: Dežurnega krivca so poiskali med učenci.V razred so poklicali dežurnega.)
    • pridevniški zaimek v samostalniški zaimek (npr. vsak: Vsak dan so igrali nogomet.Vsak lahko pride na vrsto.)
    • števnik v samostalnik (npr. trije: Trije prijatelji igrajo košarko.Od dvajsetih igralcev so dobri le trije.)
    • prislov v samostalnik (npr. prav: Prav sem predvideval.Prepričan sem o svojem prav.)
  • prehod samostalnika v prislov (npr. sila: Nobena sila ga ne premakne.Bil je sila močan.)
  • prehod v predlog:
    • samostalnik v predlog (npr. vrh: Prišli so na vrh gore.Vrh gore so postavili kočo.)
    • prislov v predlog (npr. blizu: Stojiva blizu skupaj.Blizu hiše je gozd.)
  • prehod prislova v členek (npr. prav: Prav sem predvideval.Prav vsi sodelavci so prišli na sestanek.)

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Jože Toporišič: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992.
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 Toporišič J. Slovenska slovnica. 4., prenovljena in dopolnjena izdaja, Maribor: Obzorja, 2004.
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 3,5 Ahačič, K. Slovnica na kvadrat: slovenska slovnica za srednjo šolo. Ljubljana : Rokus Klett, 2017.