Glagolski čas

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

(Glagolski) čas je slovnična kategorija za izražanje sedanjosti, preteklosti in prihodnosti glagolskega dejanja.[1]

Številni jeziki poznajo različne glagolske oblike za preteklost, sedanjost in prihodnost. Nekateri jeziki poznajo le dva glagolska časa (na primer japonščina pozna le pretekli in nepretekli čas, pri čemer s slednjim označujejo sedanja in prihodnja dejanja, grenlandščina pa pozna le prihodnji in neprihodnji čas in z neprihodnjikom izražajo sedanjost in preteklost). Nekateri jeziki poznajo večje število glagolskih časov ter z različnimi oblikami razločujejo manj očitne razmejitve v preteklosti (na primer za daljno in bližnjo preteklost) ali prihodnosti (bližnja in daljna prihodnost). Nekateri jeziki, na primer kitajščina, glagolskih časov ne poznajo.

Slovenščina[uredi | uredi kodo]

Sodobna slovenščina pozna štiri glagolske čase:[2]

  • predpreteklik (npr. storil sem bil) – izraža pred katerim drugim preteklim dejanjem izvršeno dejanje ali daljno preteklost
  • preteklik (npr. storil sem)
  • sedanjik (npr. storim)
  • prihodnjik (npr. storil bom)

Stara slovenščina je poznala tudi nastopnik (aorist), dovršilnik (perfekt) in nedovršilnik (imperfekt).[2]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ http://www.sskj2.si/iskanje?Mode=Headword&Query=%C4%8Das, Slovar slovenskega knjižnega jezika, 2. izdaja.
  2. ^ 2,0 2,1 Jože Toporišič: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992.