Pojdi na vsebino

Breznaglasnica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Breznaglásnica, naslónka ali klítika je v jezikoslovju beseda ali njena oblika, ki je brez naglasa.[1][2][3] Toporišič naslonke razdeli na predslonke (proklitike; vežejo se na naglašeno besedo za seboj) in zaslonke (enklitike; vežejo se na naglašeno besedo pred seboj) oblike.[4]

Naglasa ne pišemo na[3]:

Slednje skupine, pridevnike v določenih stalnih besednih zvezah (dobro jutro, dober dan, lahko noč, sveti Jurij, šent Vid ipd.[4]), nekateri ne priznavajo kot naslonke, temveč kot priložnostno naslonske besede. Le-te imajo v drugih primerih svoj naglas.[5]

  1. SSKJ, Ljubljana 1997: DZS, str. 67.
  2. Slovenski pravopis, Ljubljana 2007, str. 201.
  3. 3,0 3,1 Skaza J.: Žepna slovnica slovenskega jezika za vsakdanjo rabo, Ljubljana: Jutro, 2008, str. 15.
  4. 4,0 4,1 Toporišič J.: 2004: Slovenska slovnica. Maribor: Založba Obzorja.
  5. Peti Stantić A.: Naslonske – terminologija med skladnjo in prozodijo, Ljubljana 2007.