Pomožni glagol

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Pomožni glagol ali pomožnik je glagol nepopolnega pomena, ki ima v povedku vlogo vezi. Ob sebi ima povedkovnik v vlogi povedkovega določila. Primeri pomožnih glagolov: biti, postati, začeti, morati.[1]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. Slovenski pravopis, Ljubljana 2007, str. 203.