Slovnična oseba

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Slovnična oseba je slovnična kategorija za izražanje udeleženosti v pogovoru oziroma odsotnosti osebka v stavku. Prva oseba izraža govorečega, druga oseba izraža ogovorjenega, tretja oseba pa izraža neudeleženega v pogovoru oziroma glagolsko dejanje brez osebka.[1]

Osebni zaimki[uredi | uredi kodo]

V vseh jezikih se slovnična oseba izraža v osebnih zaimkih. V slovenščini imamo tako glede na slovnično osebo in število v imenovalniku naslednje osebne zaimke:

Oseba/število Ednina Dvojina Množina
1. oseba jaz midva/midve (medve) mi/me
2. oseba ti vidva/vidve (vedve) vi/ve
3. oseba on/ona/ono onadva/onidve (zazn. onedve) oni/one/ona

Osebni svojilni zaimki[uredi | uredi kodo]

Med pridevniškimi besedami izraža slovnično osebo svojilni pridevniški zaimek:

Oseba/število Ednina Dvojina Množina
1. oseba moj najin naš
2. oseba tvoj vajin vaš
3. oseba njegov/njen njun njihov

Osebne glagolske oblike[uredi | uredi kodo]

Glede na to, ali glagolska oblika izraža slovnično osebo ali ne, ločimo osebne in neosebne glagolske oblike.

Med osebne glagolske oblike sodijo:

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. SSKJ, Ljubljana 1997: DZS, str. 789.