AvtoVAZ

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
JSC AvtoVAZ Common
TipDelniška družba
MCX: AVAZ
PanogaAvtomobilska industrija
Ustanovitev1966
SedežToljati, Rusija
Ključni ljudjeBo Inge Andersson (Predsednik)[1]
Carlos Ghosn (Chairman)[2]
ProduktiAvtomobili
PrihodekRast RUB190.061 milijard (2012)[3]
Operat. dobičekRast RUB37,826 milijard (2012)[3]
Čisti dobičekRast RUB29,180 milijard (2012)[3]
Skupno premoženjeRast RUB141,778 milijard (2012)[3]
Lastniški kapitalRast RUB67,506 milijard (2012)[3]
LastnikRussian Technologies (67.13%)
Renault (25%)
Spletna stranlada.ru

AvtoVAZ (rusko АвтоВАЗ) je ruski proizvajalec avtomobilov. Prej je imel ime VAZ (ВАЗ - Во́лжский автомоби́льный заво́д; Volžskij (po reki Volga) avtomobilnij zavod). Bolj je poznan po tržnem imenu Lada. Podjetje je bilo ustanovljeno v poznih 1960ih v sodelovanju z italijanskim Fiatom.[4] AvtoVAZ je ena izmed največjih tovarn v vzhodni Evropi.[5]. Francoski Renault ima 25% lastniški delež.[6]

Na leto proizvede skoraj milijon avtomobilov, med njimi Kalina, Lada 110 in terenca Niva. Verjetno najbolj znano vozilo je VAZ-2101 na bazi Fiat 124. V preteklosti so bili najbolj znani Lada Nova (VAZ2105) in Lada Samara (VAZ-2108/VAZ-2109).

VAZ tovarna je ena izmed največjih na svetu. Posebnost je, da večino komponent izdelajo v tej tovarni.

Lada je bilo "ljudsko vozilo" za stranke v državah vzhodnega bloka, vendar se po opremi in tehnologiji ni moglo primerjati z vozili drugih svetovnih proizvajalcev. Avtomobile so prodajali tudi na zahodu v Kanadi, Združenem kraljestvu, Franciji, Belgiji, Luksemburgu in Nizozemsku, v ZDA pa ne zaradi sankcij. V Italiji niso smeli prodajati zaradi pogodbe s Fiatom, ki ni hotel deliti trga.

Tovarno so ustanovili skupaj z Italijani na bregovih reke Volga v kraju, ki so ga poimenovali Toljati (po italijanskem komunistu Palmiro Togliatti). Lada naj bi bilo poceni ljudsko vozilo kot so bili Citroën 2CV, VW hrošč ter Fiat 600.

Vozila[uredi | uredi kodo]

Vozila na bazi Fiat[uredi | uredi kodo]

Vsa so na bazi Fiat 124

Drugi modeli[uredi | uredi kodo]

Eksperimentalni modeli[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici in reference[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ http://www.zr.ru/content/news/607991-bu-andersson-vozglavil-avtovaz/
  2. ↑ Jolley, David (29. junij 2013). »Ghosn becomes chairman of Russian carmaker AvtoVAZ«. europe.autonews.com. Automtive News Europe. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. junija 2013. Pridobljeno 29. junija 2013.
  3. ↑ 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 »AvtoVAZ Group: International Financial Reporting Standards. Consolidated Financial Stataments and Independent Auditors' Report. 31 December 2012« (PDF). AvtoVAZ. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 4. marca 2014. Pridobljeno 28. maja 2013.
  4. ↑ Report for the II quarter of 2009 // lada-auto.ru
  5. ↑ «АвтоВАЗ» во II квартале получил 1 млрд руб чистой прибыли // RIA Novosti, 13 July 2010
  6. ↑ Юлия Федоринова, Екатерина Назарова, Алена Чечель, Евгения Письменная. Зона уволенных // Ведомости, № 181 (2451), 25 сентября 2009

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: AvtoVAZ.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=AvtoVAZ&oldid=6094334«