Zastava 750

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Zastava 750
Fičko Zastava (9522435791).jpg
ProizvajalecEmblem Zastava.JPG Crvena Zastava
PredhodnikFiat 500
RazredSupermini
Oblika karoserije2-vratni enoprostorec
Razporeditevmotor zadaj, pogon zadaj
Motor(ji)vodno hlajeni štirivaljni 767 ccm OHV
843 ccm OHV
Medosna razdalja2010 mm
Dolžina3300 mm
Širina1390 mm
Teža640 kg
SorodniPuch 500
Fiat 500


Zastava 600, 750 ali 850 (srbsko Застава 750), pogovorno tudi Fičo ali Fičko (srbsko, hrvaško Fićo (Фићо) ali Fića (Фића), makedonsko Fiko (Фиќо)), je avtomobil, ki ga je izdelovala bivša jugoslovanska tovarna Zavodi Crvena Zastava.

Zamisel Fička izvira iz povojnega časa italijanskega Fiata 600, pri katerem je Dante Giacosa zasnoval koncept, ki bi za razliko od modela Fiat 500 Topolino ponujal udoben prevoz štirih potnikov. Avtomobil so prvič predstavili na Ženevskem avtomobilskem salonu leta 1955 kot povojni italijanski »ekonomski čudež« Postal je prvi enoprostorski avto na svetu, hkrati pa osnova za jugoslovansko Zastavo 600.

Fičo je bil torej različica Fiata 600. Zastava ga je začela proizvajati leta 1960, po nakupu licence. Najprej so proizvajali model 600D s prostornino motorja 767 ccm. Leta 1962 pa je stekla proizvodnja modela 750, ki je bil po obliki le malo drugačen od svojega predhodnika. Proizvodnja in tehnološki razvoj je bil v tistem času enak Fiatovim. Tako je bila Zastava 750M, prva različica novega modela, pravzaprav enak kot Fiat 600E. Prostornina motorja je znašala 767 cm³, avto je od 01.09.1981. pa je imel tudi termostat in zaprt sistem za hlajenje. Različica 750M je bila naslednjica v proizvodnji, z novo uro in volanom, prevzetim iz Fiata 126. Leta 1979 je zapustila proizvodno halo Zastava 750 Special, katere močnejši motor 22-ih kW je omogočal največjo hitrost 120 km/h. Naslednje leto je bil na Beograjskem avtomobilskem salonu predstavlje nov model Zastava 850. V osnovi je to isti model kot Zastava 750S, a z večjim in močnejšim motorjem z 843 cm³ in 23,4 kW, ki so ga prevzeli od Fiata 850. Avtomobil je dosegel najvišjo hitrost 125 km/h. Proizvodnja modela je v obdobju 5 let, do 18. novembra 1985, ko so izdelali zadnji Fičo (rumene barve), obsegala kar nekaj različic: Zastava 750 LE, Zastava 750 SE, Zastava 850. Skupno je Zastava izdelala 923.487 fičkov.

Tovrstni avtomobili so bili priljubljeni in razširjeni ne le med navadnim ljudstvom po vsej Jugoslaviji, ampak so jih uporabljali tudi v policiji, pri reševalcih, v vojski, avtošolah pa tudi na dirkah. Danes so še vedno prisotni v prometu nekdanjih jugoslovanskih republik (Srbija, Črna gora, Makedonija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška), redki primeri pa se nahajajo tudi v Sloveniji.

Ime je fičo dobil po glavnem liku iz stripa, ki se je v času prvih let avtomobila objavljal v časopisu Borba.

Fičo v črni barvi

Različice[uredi | uredi kodo]

  • Zastava 600D
  • Zastava 750
  • Zastava 750M
  • Zastava 750S (special)
  • Zastava 850
  • Zastava 750 L (luxe)
  • Zastava 750 LE
  • Zastava 750 LC
  • Zastava 750 SC (special confort)
  • Zastava 750 SE

Fičo v popularni kulturi[uredi | uredi kodo]

V Sloveniji obstaja Fičo klub Velenje. Po avtomobilu se imenuje tudi Umetniško društvo Fičo Balet.

V »fičo časih« je bil priljubljena glosa Janeza Menarta:

Gospod se z ličnim fičkom pelje,
a trebuh melje kislo zelje.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]