Pojdi na vsebino

Anton Cizel

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Anton Cizel, slovenski partizan in kmet, * 9. maj 1922, Piršenbreg pri Brežicah, Kraljevina SHS, † 14. oktober 2021, Slovenija

Anton Cizel
Rojstvo9. maj 1922({{padleft:1922|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:9|2|0}})
Piršenbreg
Smrt14. oktober 2021({{padleft:2021|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:14|2|0}}) (99 let)
Piršenbreg
Državljanstvo Slovenija
 SFRJ
 Kraljevina Jugoslavija
 SHS
Poklicpartizan, kmet
Otroci2

Cizel je v drugi svetovni vojni služil kot partizan, pozneje pa je predsedoval lokalnemu Združenju borcev za vrednote NOB Brežice.[1] Bil je zadnja priča povojnih zunajsodnih pobojev.[2]

Biografija

[uredi | uredi kodo]

Mladost

[uredi | uredi kodo]

Anton Cizel se je rodil na Piršenbregu 9. maja 1922. Bil je najstarejši izmed petih otrok kmečke družine in katoliško vzgojen. Njegov oče je služil v gradbenem podjetju v Zagrebu, mama pa je bila kmetica. Cizel je leta 1937 končal Osnovno šolo Globoko, po končani šoli pa je delal kot kmet, tesar, zidar, pogosto pa je opravljal tudi razna dela v bližnjem Rudniku Globoko.

2. svetovna vojna

[uredi | uredi kodo]

Po nemški invaziji na Kraljevino Jugoslavijo aprila 1941 so Cizlu in njegovemu bratu Milanu ponudili dve možnosti, ali se pridružit partizanom pod vodstvom Josipa Broza - Tita, ali pa oditi k Nemcem na rusko fronto. Cizel se je odločil za partizane, prav tako tudi njegov brat. Njun oče se je prav tako pridružil partizanom, medtem ko so okupatorji zaprli mamo, njenega mlajšega sina pa so poslali v Nemčijo. Kot partizane so jih veliko učili o marksizmu, Stalinu, Leninu in Titu. Cizel je skupaj z partizani preživel tudi spopad z Nemci in je po spopadu ranjene mogel nositi na ramenih v bolnišnico. S partizani je bil skoraj vsak dan na terenu, bil je tudi na misijah, ko so kradli in ropali, večkrat pa je spal skupaj s soborci po gozdovih. Njegov brat Milan Cizel, ki je prav tako služil kot partizan, je padel v vojni v Savinjski dolini.

Kasnejše življenje

[uredi | uredi kodo]

Po koncu vojne leta 1945 je bil Cizel najet za partizanskega voznika in stražarja, zaradi česar je pod vodstvom komunistov vozil ujetnike na morišča predvsem iz Teharij v Hudo Jamo in Mostec. Tej spomini so ga zaznamovali za vedno, saj je bil priča pobijanju, kar je obžaloval in dolga leta obdržal kot molk.[3] Oktobra 1945 je Cizel zapustil partizane ter se pet let pozneje poročil in se preselil na ženinino kmetijo v svojem domačem kraju. Kmalu sta se mu rodila dva otroka, sin in hčerka. Nato je Cizel dolga leta predsedoval lokalni Zvezi borcev v Brežicah, še naprej pa se je doma ukvarjal tudi s kmetijstvom. Bil je tudi dolgoletni cerkveni kljuar (do leta 2003) pol kilometra oddaljene cerkve sv. Barbare v Blatnem, pri kateri je sodeloval tudi pri vseh obnovitvenih delih. Žena mu je umrla 9. junija 2007.

Nastop v oddaji Pričevalci

[uredi | uredi kodo]

Septembra 2021 je Cizel, po več letih molka, v intervjuju Pričevalci voditelja Jožeta Možine spregovoril o izvensodnih povojnih pobojih. V intervjuju je dejal, da po več kot sedemdesetih letih še vedno sliši jok in vpitje žrtev z morišča in pokazal težo travme, ki jo je nosil. Med drugim je Cizel močno obsodil Edvarda Kardelja in Borisa Kidrića ter povedal, da ti poboji predstavljajo strašno breme, ko pa ga je Možina vprašal kdo je te poboje vodil, je Cizel odgovoril: »Vse so vodili komunisti. Glavna je bila Partija.« V intervjuju je Cizel poleg izpovedi, da je bilo med žrtvami tudi veliko žensk in otrok, razložil tudi potek pobijanja, ki mu je bil priča: »Prijeli so lahko kogar koli, kriv ali ne kriv. Žrtve ni nihče zasliševali ali jim sodil. Samo pobili so jih, šus. In to je strašno boleče.«

Anton Cizel je umrl 14. oktobra 2021, v starosti 99 in pol let, en mesec po njegovem intervjuju. Novico o njegovi smrti je na družbenem omrežju Twitter objavil voditelj intervjuja Jože Možina, ki je pri tem zapisal: »Žalostna vest – poslovil se je veliki Pričevalec povojnih pomorov partizan Cizel, poslovil se je mirno, spravljen z Bogom in ljudmi, potem ko je izpovedal resnico. Hvaležni za njegovo iskrenost in pogum bomo neprecenljivo pričevanje ponovili v novembru na TVS1«.[4][5]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »Anton Cizel, partizan, ki moral voziti ujetnike na morišča (pričevanje)«. e-Maribor. 18. september 2021. Pridobljeno 3. novembra 2021.
  2. Za skupno dobro: Slovenski razkol II., Okupacija in revolucija, Youtube.com, 23.40–24.15, pridobljeno 27. april 2023.
  3. »Ali RTVS skriva pričevanje partizana Cizla o zločinih partije?«. siol.net. 22. september 2021. Pridobljeno 3. novembra 2021.
  4. Jančič, Peter (16. oktober 2021). »Umrl je partizan Anton Cizel«. siol.net. Pridobljeno 3. novembra 2021.
  5. Možina, Jože (6. oktober 2021). »twitter.com/jozemozina/status/1449262761276542976«. Twitter. Pridobljeno 3. novembra 2021.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]