Anortit
| Anortit | |
|---|---|
 Anortit iz Japonske | |
| Splošno | |
| Kategorija | VIII. razred - Silikati, podrazred: tektosilikati, skupina: glinenci |
| Kemijska formula | CaAl2Si2O8 |
| Strunzova klasifikacija | 09.FA.35 |
| Klasifikacija DANA | 76.01.03.06 |
| Kristalna simetrija | Pinakoidna (1), prostorska skupina P 1, I 1 |
| Osnovna celica | a = 8,1768Å, b = 12,8768Å, c = 14,169Å, α = 93,17°, β = 115,85°, γ = 92,22° |
| Lastnosti | |
| Molekulska masa | 277,41 g/mol |
| Barva | Bela, sivkasta, rdečkasta |
| Kristalni habit | euhedralni kristali, zrnat, brazdast |
| Kristalni sistem | Triklinski |
| Dvojčičenje | Najpogosteje polisintetsko po albitnem zakonu |
| Razkolnost | Popolna po [001], dobra po [010], slaba po [110] |
| Lom | Neraven do školjkast |
| Žilavost | Krhek |
| Trdota | 6 – 6,5 |
| Sijaj | Steklast |
| Barva črte | Bela |
| Prozornost | Prozoren do prosojen |
| Gostota | 2,74 - 2,76 g/cm3 |
| Optične lastnosti | Dvoosen (-) |
| Lomni količnik | nα = 1,573 - 1,577, nβ = 1,580 - 1,585, nγ = 1,585 - 1,590 |
| Dvolomnost | δ = 0,012 – 0,013 |
| Pleohroizem | Brezbarven |
| Kot 2V | 78° - 83° |
| Disperzija | Relativno šibka |
| Najpogostejše nečistoče | Ti, Fe, Na, K |
| Sklici | [1][2][3] |
| Glavne vrste | |
| Sinonimi | Ab0, An100, indianit |
Anortit ja kalcijev končni člen niza trdnih raztopin plagioklaznih glinencev s kemijsko formulo CaAl2Si2O8. Drugi končni člen niza je albit (NaAlSi3O8). Anortit vsebuje do 10% albitne komponente.
Prvič je bil opisan leta 1821.[3] Njegovo ime je sestavljeno iz grških besed αν [an] in oρθός [othos], ki pomenita nepravokoten oziroma poševen in se nanašata na obliko njegovih kristalov.
Nahajališča[uredi | uredi kodo]
Anortit je redek različek plagioklaza. Pojavlja se v bazičnih magmatskih kamninah, granulitnih facijah metamorfnih kamnin, metamorfiranih karbonatnih kamninah in skladih korunda.[1] Njegovi tipski lokaciji sta Monte Somma in Valle di Fassa v Italiji. V površinskih kamninah je zaradi velike občutljivosti na preperevanje bolj redek kot bi lahko bil v Goldichovih nizih raztapljanja.
Anortit tvori večino Luninih pogorij. Genesis Rock, vzorec Lunine skorje, ki je nastal v času njenega nastanka in sta ga na Zemljo prinesla astronavta James Irwin and David Scott (Apollo 15), je sestavljen večinoma iz anortita. Anortit so odkrili tudi v vzorcu kometa Wild 2. Mineral je pomembna sestavina s kalcijem in natrijem bogatih vključkov v nekaterih hondritnih meteoritih.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 http://www.handbookofmineralogy.org/pdfs/anorthite.pdf Handbook of Mineralogy
- ↑ http://www.mindat.org/min-246.html Mindat
- ↑ 3,0 3,1 http://webmineral.com/data/Anorthite.shtml Webmineral
Vir[uredi | uredi kodo]
- Dörfler: Mineralien Enzyklopädie. Nebel Verlag, ISBN 3-89555-076-0.
