Ambligonit

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Ambligonit
Splošno
KategorijaFosfatni minerali
Kemijska formula(Li,Na)AlPO4(F,OH)
Strunzova klasifikacija8.BB.05
Kristalna simetrijaC1
Lastnosti
Barvaobičajno bela ali kremna, lahko tudi brezbarvna ali bledo rumena, zelena, modra. bež, siva, rjava ali rožnata
Kristalni habitprizmatičen do stolpičast
Kristalni sistemtriklinski
Dvojčičenjepogosti mikroskopski polisintetični dvojčki
Razkolnost[100] popolna, [110] dobra, [011] razločna
Lomnepravilen/neraven, podškoljkast
Trdota5,5 - 6[1]
Sijajsteklast do bisern[1]
Specifična teža2,98 - 3,11
Sijaj površinemasten do steklast (dragulji)[1]
Optične lastnostidvolomen, dvoosen (+) ali (-)[1]
Lomni količnikna=1,577 - 1,591,
nb=1,592 - 1,605,
nc=1,596 - 1,613
Dvolomnost0,020 - 0,027[1]
Pleohroizemšibak ali brez[1]
Ultravijolična fluorescencazelo šibko zelena v dolgovalovni svetlobi, svetlo modra fosforescenca v dolgovalovni in kratkovalovni svetlobi[1]

Ambligonit je fluorofosfatni mineral s kemijsko formulo (Li,Na)AlPO4(F,OH). Pojavlja se v depozitih pegmatita in je lahko zamenljiv z albitom in drugimi ortoklazi. Njegova gostota, razkolnost in barva plamena so diagnostični preskus za litij. Ambligonit tvori serijo z montebrazitom, ki je spodnji fluorov končni člen. Geološko se pojavlja v granitnih pegmatitih, visokotemperatunih kositrovih žilah in ortoklazih. Spremljajoči minerali so spodumen, apatit, lepidolit, turmalin in drugi litij vsebujoči minerali v pegmatitnih žilah. Vseuje okoli 10% litija in je zato pomemben vir tega elementa. Tržno najpomembnejša nahajališča ambligonita so v Kaliforniji in Franciji.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Mineral je leta 1817 na Saškem odkril in opisal August Breithaupt. Ime ambligonit je sestavljeno iz grških izrazov amblus, top in gonia, kót zaradi topih kotov med razkoli. Kasneje so ga odkrili tudi v Montebrasu, Francija in Hebronu, Maine, ZDA. Zaradi rahlih razlik v optičnih lastnostih in sestavi se minerala s teh lokacij imenujeta tudi montebrazit in hebronit. Največji dokumentirani monokristal ambligonita je meril 7,62 × 2,44 × 1,83 m in tehtal približno 102 toni.[2]

Draguljarstvo[uredi | uredi kodo]

Prozorni ambligonit je drag kamen, čeprav se rad lomi in je zaradi majhne trdote (5,5-6) slabo obstojen proti obrabi.[1] Glavni viri ambligonita, uporabnega v draguljarstvu, so v Braziliji in ZDA, manjši pa v Avstraliji, Franciji, Nemčiji, Namibiji, Norveški in Španiji.[1]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 1,7 1,8 (Gia), Gemological. Gem Reference Guide. City: Gemological Institute of America (GIA), 1988. ISBN 0-87311-019-6
  2. P.C. Rickwood (1981). "The largest crystals" (PDF). American Mineralogist. 66: 885–907.