Lepidolit
| Lepidolit | |
|---|---|
 | |
| Splošno | |
| Kategorija | filosilikati |
| Kemijska formula | K(Li,Al)3(Al,Si,Rb)4O10(F,OH)2 |
| Strunzova klasifikacija | 9.EC.20 |
| Kristalna simetrija | C2/m, Cm |
| Osnovna celica | a = 5,209(2) Å, b = 9,011(5) Å, c = 10,149(5) Å; β = 100:77(4)°; Z = 2 |
| Lastnosti | |
| Barva | rožnat, škrlaten, rožnato rdeč, vijolično siv, rumenkast, bel, brezbarven |
| Kristalni habit | ploščati do prizmatični psevdoheksagonalni kristali, luskasti agregati in masiven |
| Kristalni sistem | monoklinski |
| Dvojčičenje | redko, če že na {001} |
| Razkolnost | {001} popolna |
| Lom | neraven |
| Trdota | 2,5–3 |
| Sijaj | steklast do bisern |
| Barva črte | bela |
| Prozornost | prozoren do prosojen |
| Specifična teža | 2,8–2,9 |
| Optične lastnosti | dvoosen (-) |
| Lomni količnik | nα=1,525–1,548, nβ=1,551–1,58, nγ=1,554–1,586 |
| Dvolomnost | 0,0290–0,0380 |
| Pleohroizem | X = skoraj brezbarven; Y = Z = rožnat do bledo vijoličen |
| Kot 2V | 0° - 58° (izmerjen) |
| Sklici | [1][2] |
Lepidolit je vijolično siv ali rožnat mineral is skupine sljud s kemijsko formulo K(Li,Al,Rb)2(Al,Si)4O10(F,OH)2.[1][2] Je najbolj razširjen litij vsebujoč mineral[3] in drugi najpogostejši vir za pridobivanje te kovine. Lepidolit spada med filosilikatne minerale[4] in člane polilitionitno-trilitionitne serije.[5]
Pojavlja se skupaj z drugimi litij vsebujočimi minerali kot je spondumen v pegmatitnih telesih. Je tudi glavni vir redkih alkalijskih kovin rubidija in cezija.[6] Leta 1861 sta Robert Bunsen in Gustav Kirchhoff iz 150 kg lepidolita pridobila nekaj gramov rubidijevih soli in v njih odkrila do takrat neznan element rubidij.[7]
Lepidolit se pojavlja v granitnih pegmatitih, nekaterih visokotemperaturnih kremenovih žilah, grajzenu in granitih. Spremljajoči minerali so kremen, ortoklaz, spodumen, ambligonit, turmalin, kolumbit, kasiterit, topaz in beril.[1]
Pomembna nahajališča lepidolita so v Braziliji, na Uralu, V Kaliforniji, Kanadi in na Madagaskarju.
-
Rumen lepidolit iz Itinge, Minas Gerais, Brazilija (velikost 6,1 x 4,9 x 3,1 cm -
Sivkast lepidolit iz okrožja Mesa Grande, Kalifornija (velikost: 4.8 x 3.9 x 3.5 cm) -
Rožnat lepidolit, Minas Gerais, Brazilija (velikost 2,4 x 2,1 x 0,7 cm) -
Rubelit, obraščen z lepidolitom -
Rožnat epidolit, Minas Gerais, Brazilija (velikost 14,5 × 10,6 × 6,7 cm) -
Grozdičast lepidolit, Minas Gerais, Brazilija (velikost 11,8 × 7,2 × 6,9 cm)
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 1,2 Handbook of Mineralogy
- ↑ 2,0 2,1 Webmineral
- ↑ Deer, W.A.; Howie, R.A.; Zussman, J. (1966). An Introduction to the Rock Forming Minerals. London: Longman. str. 218. ISBN 0-582-44210-9.
- ↑ Hurlbut, Cornelius S.; Klein, Cornelis (1985). Manual of Mineralogy. Wiley, (20. izdaja). ISBN 0-471-80580-7.
- ↑ Lepidolite on Mindat.org.
- ↑ H. Nechamkin. The Chemistry of the Elements. McGraw-Hill, New York, 1968.
- ↑ G. Kirchhoff, R. Bunsen (1861). "Chemische Analyse durch Spectralbeobachtungen" (PDF). Annalen der Physik und Chemie. 189 (7): 337–381. Bibcode: 1861AnP...189..337K. doi: 10.1002/andp.18611890702.
