Alpinidi
| Alpinidi | |
|---|---|
| Alpinidski gorski pas | |
 Približen obseg Alpskega orogenega sistema | |
| Najvišja točka | |
| Vrh | Mount Everest |
| Nadm. višina | 8.848,86 m |
| Dimenzije | |
| Dolžina | 15.000 km V–Z na zahodu, S–J na vzhodu |
| Poimenovanja | |
| Etimologija | Izhaja iz Alp |
| Geografija | |
| Mezozojska oceanska platforma | Južna Evrazija, severna Afrika, srednjeazijska podcelina, jugovzhodna Azija |
| Geologija | |
| Nastanek | tlačne sile na poravnanih konvergentnih mejah plošč |
| Orogeneza | Alpidska orogeneza (na zahodu), Himalaja (na vzhodu) |
| Tip | Nagubane gorske verige |
Alpinidi ali alpinidski gorski pas ali alpsko-himalajski orogeni pas[1] ali novejše in redkeje tetijski orogeni pas je seizmični in orogeni pas, ki vključuje niz gorskih verig, ki se raztezajo na več kot 15.000 kilometrov vzdolž južnega roba Evrazije, ki se razteza Atlantika, Sredozemlja, Anatolije, Kavkaza, gora Irana, Transhimalaje in Himalaje, preko Indokitajskega in od Jave in Sumatre.
Vključuje od zahoda proti vzhodu glavne verige gorovja Atlas, Alpe, Kavkaz, Elburs, Hindukuš, Karakorum in Himalajo. Je druga najbolj potresno aktivna regija na svetu, takoj za pasom okoli Tihega oceana (Pacifiški ognjeni obroč), s 17 % največjih potresov na svetu.[2]
Pas je rezultat zaprtja oceana Tetida od mezozoika do kenozoika do nedavnega in procesa trka med proti severu premikajočimi se Afriško, Arabsko in Indijsko ploščo z Evrazijsko ploščo. Posledica vsakega trka je konvergentna meja, tema, ki je obravnavana v tektoniki plošč. Približna poravnava tolikih konvergentnih meja, ki se gibljejo od vzhoda proti zahodu, ki jo je prvi opazil avstrijski geolog Eduard Suess.
Suess je enotno celino poimenoval Gondvana po nekaterih kamnitih formacijah v Indiji, ki je bila takrat del superceline Gondvane, ki se je prej ločila od druge superceline, Lavrazije, in si zdaj prizadeva nazaj. Evrazija se spušča iz Lavrazije, del Lavrencije se je odcepil proti zahodu kot posledica oblikovanja Severnega Atlantskega oceana. Ko se je ocean Tetida zaprl, je Gondvana dvignila gorske verige na južnem robu Evrazije.
Kratka zgodovina koncepta[uredi | uredi kodo]
Alpski pas je pojem iz sodobne zgodovinske geologije, preučevanja dogodkov v geološkem času, ki so oblikovali površje Zemlje.[3] Tema se je začela nenadoma sredi 19. stoletja z evolucijskimi biologi. Zgodnji zgodovinski geologi, kot sta Charles Darwin in Charles Lyell, so fosile in plasti sedimentnih kamnin, ki jih vsebujejo, razporedili v časovna obdobja, katerih okvir ostaja.[4]
Konec 19. stoletja je bilo obdobje sinteze, v katerem so geologi poskušali združiti vse podrobnosti v veliko sliko. Prvi v svoji vrsti, Eduard Suess, je uporabil izraz »primerjalna orografija« za svojo metodo primerjanja gorskih verig, vzporedno s »primerjalno anatomijo« in »primerjalno filologijo«.
Njegovo delo je bilo pred tektoniko plošč in premikom celin. Ta predtektonska faza je trajala približno do leta 1950, ko je teorija odnašanja zmagala na tem področju tako nenadoma kot evolucija. Koncepti in jezik primerjalnih grafistov so bili ohranjeni z nekaj spremembami, vendar razloženi na nove načine.
Suessova teorija pogrezanja[uredi | uredi kodo]
Avtor koncepta transevrazijske cone pogrezanja, ki jo je poimenoval Tetida, je bil Eduard Suess. Vedel je, da je šlo za ugrezanje, ker je izražalo usedline mezozoika, ki so zdaj utrjene v plasti in zaradi stiskalne sile dvignjene v visokogorje.[5] Suess je območje odkril med svojim zgodnjim delom o Alpah. Večji del svoje kariere je podrobno spremljal cono, ki jo je sestavil v enem tekočem delu, das Antlitz der Erde ,("Obličje Zemlje"). Tako kot človeški obraz ima tudi obraz Zemlje črte. Suessova tema je bila opredelitev in klasifikacija linij tega območja, ki ga je zasledil od enega konca Evrazije do drugega in se na vzhodu končal z Malajskim polotokom.
Suess je, tako kot vsi geologi, opazoval plasti in vsebino sedimentnih kamnin, odloženih kot sediment v oceanskih bazenih, utrjenih pod pritiskom globin in kasneje pod vodoravnim pritiskom dvignjenih v gube gorskih verig. Področju je dodal preučevanje tega, kar je imenoval 'trend-linije' ali smeri gorskih verig. Te naj bi odkrili s preučevanjem njihovih zmičnih prelomov ali presečišč s površino. Kmalu je odkril tisto, kar je danes znano kot konvergentne meje plošč, ki so verige gora, dvignjene zaradi stiskanja ali subdukcije ene plošče pod drugo, vendar znanje ni bilo v takšnem stanju, da bi jih lahko prepoznal kot take. Namesto tega se je ukvarjal z vzorci.
Glavna območja (od zahoda proti vzhodu)[uredi | uredi kodo]
- Kantabrijsko gorovje (vključno z Baskovskim gorovjem), Sistema Central, Sistema Ibérico, Pireneji, Alpe, Karpati, Stara planina (Balkanidi), masivi Rila-Rodopi, otoki Trakijskega morja, Krimsko gorovje – v celoti v Evropi
- Atlas in Rif v severni Afriki, Baetski sistem (Sierra Nevada in Balearski otoki), Apenini, Dinarsko gorstvo, Pindsko gorstvo (Helenidi) in gora Ida;
- Kavkaz (na mejah med Azijo in Evropo), Kopet Dag, Pamir, Alajsko gorovje, Tjanšan, Altajsko gorovje, Sajansko gorovje;
- Pontsko gorovje, Armensko višavje, Elburs, Hindukuš, gorovje Kunlun, pogorje Hengduan, Annamitsko gorovje, gorovje Titivangsa, gorovje Barisan – v celoti v Aziji;
- Gorovje Taurus, gorovje Troodos, gorovje Zagros, gorovje Makran, gorovje Sulaiman, Karakorum, Himalaja, Transhimalaja, Patkai, hribovje Čin, gorovje Arakan, Andamanski in Nikobarski otoki – v celoti v Aziji.
Indonezija leži med pacifiškim ognjenim obročem vzdolž severovzhodnih otokov, ki mejijo na Novo Gvinejo in vključno z njo, ter alpskim pasom vzdolž juga in zahoda od Sumatre, Jave in Malih Sundskih otokov (Bali, Flores in Timor). Potres v Indijskem oceanu leta 2004 tik ob obali Sumatre je bil znotraj alpskega pasu.
Etimologija[uredi | uredi kodo]
Beseda Alpidi je izraz, ki ga je v nemščini prvi skoval avstrijski geolog Eduard Suess v svojem magnum opusu Das Antlitz der Erde iz leta 1883,[6] kasneje pa ga je v angleški znanstveni literaturi populariziral turški geolog in zgodovinar A. M. Celâl Şengör v članku iz leta 1984 o tema.[7] Izraz Alpam doda pripono -ides, ki izhaja iz starogrške patronimične/družinske pripone -ίδης (-ídēs), kar nakazuje na 'družino' sorodnih orogenov. Izraz pas se nanaša na dejstvo, da Alpidi tvorijo dolgo, večinoma neprekinjeno verigo orogenov, ki poteka od vzhoda proti zahoda vzdolž južnega roba Evrazije.
Orogeneza[uredi | uredi kodo]
Če Alpide razumemo v Koberjevem smislu kot zadnji in sedanji del skupne skupine sočasnih grebenov nad celotno regijo Tetian, potem se alpidska orogeneza uporablja skupaj za vse orogeneze, potrebne za nastanek Alpidov, definicija, ki je daleč od prvotnih pomenov Alpide in Alpine, ki predstavljajo specializirano geološko rabo.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ K.M. Storetvedt, K. M., The Tethys Sea and the Alpine-Himalayan orogenic belt; mega-elements in a new global tectonic system, Physics of the Earth and Planetary Interiors, Volume 62, Issues 1–2, 1990, Pages 141–184 Abstract
- ↑ »Where do earthquakes occur?«. USGS. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. avgusta 2014. Pridobljeno 8. marca 2015.
- ↑ Suess 1904, str. 594 "V človeških zadevah, tako kot v fizičnem svetu, je sedanjost le prečni prerez; ne moremo videti prihodnosti, ki je onstran, lahko pa pridobimo navodila iz preteklosti . Tako je zgodovina zemlje temeljnega pomena za opis Zemlje."
- ↑ Suess 1904, str. 594 "Splošna primerjalna orografija, črpana iz obstoječe zaloge opazovanj, še ni bila ustvarjena in tisti, ki si prizadeva korak za korakom da organizira elemente takšne sinteze, mora biti zadovoljen, če ugotovi, da je struktura, ki jo je postavil, odprta za dokončanje in popravke,..."
- ↑ Suess 1908, str. 19 "Dežela Gondwana je na severu omejena s širokim območjem morskih usedlin mezozojske starosti,... V celoti jo je treba obravnavati kot reliktno morje, ki se je nekoč raztezalo čez obstoječo azijsko celino."
- ↑ Suess, Eduard (1909) [1883]. »10: Eintritt der Altaiden nach Europa«. Das Antlitz der Erde [The Face of the Earth] (v nemščini). Zv. 3.2, part 4. Vienna: F. Tempsky. str. 3. LCCN 10004406. OCLC 1414429730. Pridobljeno 30. decembra 2023.
Druga sprememba je, da se verige, ki so mlajše od zgornjega karbona ali perma, zdaj v prostoru močno ločijo. Ležijo skoraj v celoti znotraj depresij Altaidov, uokvirjenih s črtami, ki pogosto sekajo navzgor Altaide. Te uokvirjene verige lahko obravnavamo kot posmrtne altaide. Alpske verige (»Alpidi«) so njen najpomembnejši člen. Alpidi imajo terciarno obrobje. Pri variskanskem zunanjem robu, npr. zunaj belgijskih premogovniških polj ni videti nič podobnega. Na splošno je mlajša gubanost vidna le redko in v majhnem obsegu v horstih evropskih altaidov. Kot da bi se okvir utrdil in je bilo gubanje iz zgornjega karbona omejeno na nižje prostore.(prevedla Hertha B. C. Sollas, pod vodstvom W. C. Sollasa, 1909)
- ↑ Şengör, A. M. Celâl (1984). The Cimmeride Orogenic System and the Tectonics of Eurasia. Geological Society of America Special Paper. Zv. 195. Boulder, CO: Geological Society of America. str. 11. doi:10.1130/SPE195. ISBN 9780813721958. LCCN 84018845. OCLC 859566590. Pridobljeno 30. decembra 2023.
Slika 7 prikazuje sedanji obseg orogenega sistema, povezanega z uničenjem Paleo-Tetisa, v primerjavi s tistim, ki je nastal med zaprtjem Neo-Tetisa. Prve imenujem Cimeridi (slika 7B, I); slednje definiram kot "Alpide" (slika 7B, II). Cimeride in Alpide je mogoče opredeliti kot Tetiside, ker so oboji izhajali iz Tetis s.l. (Slika 7A). Alpsko-himalajski gorski pas je torej sestavljen iz dveh med seboj neodvisnih, a v veliki meri naloženih orogenih kompleksov (slika 7A).
Splošne in citirane reference[uredi | uredi kodo]
- Suess, Eduard (1904). Sollas, W. J. (ur.). The Face of the Earth [das Antlitz der Erde]. Zv. I. Prevod: Sollas, Hertha B. C. Oxford: Clarendon Press.
- Suess, Eduard (1908). Sollas, W. J. (ur.). The Face of the Earth [das Antlitz der Erde]. Zv. III. Prevod: Sollas, Hertha B. C. (Revised izd.). Oxford: Clarendon Press.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
