Armensko višavje
| Armensko višavje | |
 Armensko gorovje blizu meje med Turčijo in Iranom, v daljavi Ararat
| |
| Država | Armenija Azerbajdžan Gruzija Iran Turčija |
|---|---|
| Regija | Mali Kavkaz |
| Najvišja točka | Ararat |
| - nadmorska višina | 5.137 m |
| - Koordinate | 39°43′N 44°16′E / 39.717°N 44.267°E |
| Velikost | 400.000 km2 |
 Satelitska slika
| |
Armensko višavje (armensko Հայկական լեռնաշխարհ, latinizirano: Haykakan leṙnašxarh), tudi Armenska planota[1] ali preprosto Armenija, je osrednja in najvišja od treh celinskih planot, ki skupaj tvorijo severni del srednjevzhodne regije.[1] Proti zahodu se razprostira Anatolska planota, ki se počasi dviga od obale Egejskega morja do povprečne višine 900 m na vzhodu,[1] na jugovzhodu pa je Iransko višavje z nadmorskimi višinami okrog 1500 m. V Armeniji se povprečna višina strmo dvigne na več kot 2000 m.[1]
V antiki je bilo območje znano kot Velika Armenija (Armenia major) in je igralo ključno vlogo v zgodovini armenskega naroda kot ena od treh geopoličnih regij, povezanih z Armenci (drugi dve sta Mala Armenija in Sofena).[2][3] V srednjem veku se je tu naselilo večje število Turkmenov.
Višavje so v preteklosti naseljevala huritsko-urartska plemena, Armenci in gruzinske, asirske ter grške manjšine. Nad krščanskim prebivalstvom zahodnega dela regije je bil v sodobni zgodovini izveden genocid. Danes v regiji živijo predvsem Armenci, Gruzijci, Kurdi, Azerbajdžanci in Turki.
Pomembnejši vrhovi[uredi | uredi kodo]
| Gora | Višina | Lega | |
|---|---|---|---|
| 1 | Ararat | 5.137 m |  provinca Ağrı
|
| 2 | Aragac | 4.095 m |  provinca Aragacotn
|
| 3 | Süphan | 4.058 m | provinca Bitlis
|
| 4 | Kapudzhuh | 3.906 m | provinca Sjunik /  rajon Ordubad
|
| 5 | Aždahak | 3.597 m | provinca Gegharkunik
|
| 6 | Kezelboghaz | 3.594 m | provinca Sjunik
|
| 7 | Artos | 3.515 m | provinca Van
|
Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 Hewsen, Robert H. (1997). »The Geography of Armenia«. V Hovannisian, Richard G. (ur.). The Armenian People From Ancient to Modern Times Volume I: The Dynastic Periods: From Antiquity to the Fourteenth Century. New York: St. Martin's Press. str. 1–17.
- ↑ Adalian, Rouben P. (2010). Historical dictionary of Armenia (2. izd.). Lanham, MD: Scarecrow Press. str. 336–338. ISBN 0810874504.
- ↑ Grierson, Otto M. s sod. (1991). Early Hellenistic coinage : from the accession of Alexander to the Peace of Apamea (336-188 B.C.) (Repr. izd.). Cambridge: Cambridge University Press. str. 175. ISBN 0521395046.
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
