Tjanšan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Tjanšan
天山
Тянь-Шань
تەڭرىتاغ
Central Tian Shan mountains.jpg
Pogorje Tjanšan na meji med Kitajsko in Kirgistanom z goro Han Tengri (7010 m. n. m.) vidno na sredini
Najvišja točka
VrhDžengiš Čokusu
Nadm. višina7.439 m
Koordinate42°02′06″N 80°07′32″E / 42.03500°N 80.12556°E / 42.03500; 80.12556
Geografija
Države
Koordinate pogorja42°N 80°E / 42°N 80°E / 42; 80Koordinati: 42°N 80°E / 42°N 80°E / 42; 80
Geologija
Starost kamninmezozoik in kenozoik
Uradno ime: Zahodni Tjanšan
Tip:Narava
Kriteriji:x
Razglasitev:2016 (40th zasedanje)
ID #:1490
Območje držav:Kazahstan, Kirgizistan, Uzbekistan in Kitajska
Regija:Azija

Tjanšan (kitajsko 天山, pinyin Tiān Shān, rusko, kazaško in kirgiško Тянь-Шань, Tjan'-Šan', ujgursko تەڭرىتاغ, transliterirano Tängritagh), slovenski eksonim Nebeško gorovje, v ujgurščini 'gore duhov', tudi imenovano Tengir-Too,[1] je obsežno gorovje v Srednji Aziji, ki se razprostira v dolžini okoli 2800 km od Kirgizistana do Sincianga. Širina pogorja je med 300–600 km. Je šesto največje pogorje na svetu. Najvišji vrh v Tjanšanu je Džengiš Čokusu, visok 7439 m, njegova najnižja točka pa je v Turpanski depresiji 154 m pod morsko gladino. Tjanšan je sveta gora v tengrizmu, njegov drugi najvišji vrh nosi ime Han Tengri kar lahko prevedemo v 'Gospodar duhov'.[2]

Geografska lega[uredi | uredi kodo]

Tjanšan sestavljajo trije deli: zahodni (deli gorovja s severa ščitijo Fergansko dolino ter Talaski Alatau, Kirgiško gorovje, Zailijski in Kungej Alatau), osrednji (tvori trikotnik Ferganskega gorovja, Kokšal-tau in Terski Alatau in vzhodní, katerega del je v Kitajski in ga sestavljata Džungarski Alatau in Tarbagataj. Iz zahodnega gorovja se odcepi še severni Tjanšan, ki obsega Zailijski in Kungej Alatau. Ta delitev je običajna med gorniki in goskimi turisti.

Gorovje Tjanšan po sovjetski topografski karti.

Zahodni Tjanšan: 1 – Čatkalske gore, 1a Kum Beli, 1b gore Atojnak, 1c Kek Ala, 11 - Kuraminske gore, 2 - Talaski Alatau, 2a Ugamske gore, 2b Majdaktajske gore, 2c Pskemske gore, 2d Čandalaške gore, 2e gore Kek-Suu, 2f Kardžantau, 2g Suusamirtau, 2h Sarikamiš, 3 – Kirgizijske gore, 3a Džumgaltau, 3b Karamojnok, 3c Oj-Kajing, 5 - Kungej Alatau, 6 - Zailijski Alatau.

Osrednji Tjanšan: 4 - Ferganske gore, 4a Tačtalik, 4b Kökirimtau, 4c Torugarttau, 4d Babaš-Ata, 4e Kardi Too, 4f Uzgenske gore, 4g Čongboor Too, 4h Karakir, 4i Kulun

Gorovje v osrednjem Kirgizistanu: a Kavaktau, b Songkultau, c Kara Katta, d Moldotau, e Čaartaš-Akširak, f Djamantau, g Baibiček-too, h Kara-too, i Alamišik, 7 - At-Baši, 8 - Terski Alatau, 9 - Kokšaal Tau, 9a Kjukkija (na Z od Kokšaal), 9b Zahodni Kokšaal Tau (med Kokšaal in Uzengeguš), 9c med Uzengeguš in Saridžaz, 9d na V od reke Saridžaz, 10 – Poledníkove gore

Gorovje v vzhodnem Kirgizistanu: a Narintau, b Borkoldoj, c Karadžorga, d Karagoman, e Kura, f Kapkatas, g Džetim, h Kerö Karagoman, i Džetimbel, j Akzoo, k Ak Šiirak, l Kujljutau, m Uččat, n Kaindi Katta, o Inilčektau, p Saridžaz, q Adirtor, r Tengritau, s Katta-Ašutor

Vzhodni Tjanšan: I - Čaliktau, II - Narat, III - Könteketau, IV - Borohotan, V - Sarmin Ula, VI - Čajdutau, VII - Borohoro, VIII - Bogda-šan, IX - Barkol-šan, X - Karlik-šan, XI - Dahei-šan, XII - Džungarski Alatau, XIIa Bežintau, XIIb Toksanbaj, XIIc Tiškantau, XIId Tasta, XIIe Kungej, XIII - Ketmen, XIV - Kharateken Ula

Tjanšan leži severno in zahodno od puščave Takla Makan severno od Tarimske kotline v obmejnem območju med Kazahstana, Kirgizistana, in Šinkjanga na severozahodu Kitajske. Na jugu se povezuje s Pamirskim pogorjem, na severu in vzhodu pa se stika z Altajskim pogorjem v Mongoliji.

Po zahodni kartografiji, kot navaja National Geographic Society, je običajno razumljeno, da je vzhodni konec Tjanšana vzhodno od Urumčija, gore na vzhodu do mesta Bogda Šan so še del Tjanšana. Kitajski kartografi še iz časa dinastije Han pa vse do danes soglašajo, da Tjanšan vključuje Bogda Šan in Barkolske gore.

Tjanšan iz vesolja z jezerom Isik Kul v Kirgizistanu

Tjanšan je del Himalajskega gorskega pasu, ki je bil oblikovan s trkom indijske in evrazijske plošče v dobi kenozoika.[3]

Najvišji vrh v Tjanšanu je Džengiš Čokusu (po rusko imenovan Vrh zmage (Pik Pobedi - Пик Победы) na meji s Kitajsko. Njegova višina je 7439 m, s čemer je najvišji vrh v Kirgizistanu.[3]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Ensemble Tengir-Too". Aga Khan Trust for Culture. Pridobljeno dne 5 July 2019.
  2. Wilkinson, Philip (2 October 2003). Myths and Legends. Stacey International. str. 163. ISBN 978-1900988612.
  3. 3,0 3,1 Scheffel, Richard L.; Wernet, Susan J., ur. (1980). Natural Wonders of the World. United States of America: Reader's Digest Association, Inc. str. 378. ISBN 978-0-89577-087-5.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • The Contemporary Atlas of China. 1988. London: Marshall Editions Ltd. Reprint 1989. Sydney: Collins Publishers Australia.
  • The Times Comprehensive Atlas of the World. Eleventh Edition. 2003. Times Books Group Ltd. London.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]