Gaj Avgust Oktavijan

Gaj Avgust Oktavijan

Gaj Avgust Oktavijan (izvirno latinsko Gaius Iulius Caesar Octavianus Augustus), rimski politik in cesar, Cezarjev pranečak, * 63 pr. n. št., † 14.

Po smrti Gaja Julija Cezarja leta 44 pr. n. št. so se za njegovo zapuščino potegovali trije možje. Prvi je bil Mark Antonij, Cezarjev general, prijatelj, poveljnik celotne rimske konjenice. Drugi je bil Emilij Lepid, general, ki pa ni bil tako zelo pomemben. Tretji pa je bil Oktavijan, ki pa je bil s Cezarjem edini v sorodu. Cezarjev sin Cezarion, ki ga je spočel s Kleopatro, ni mogel biti dedič premoženja, saj je veljal za tujca.

Odločili so se, da bodo ustanovili drugi rimski triumvirat, brez pristojnosti senata. Sprejeli so dva sklepa: da bodo obračunali s Cezarjevimi morilci in da bodo imperij razdelili na tri dele. V Grčiji, pri kraju Filipi, so potolkli morilce - republikance. Kogar niso ubili, je naredil samomor; Brutova žena je, denimo, domnevno pogoltnila tlečo žerjavico.

Razdelitev rimske države

Lepid je dobil najmanjši del - provinco Afriko (sever Afrike). Bila je lepa in bogata, a je je bilo najmanj. Dobil je tudi najmanj legij, zato je tudi kasneje stopil na Oktavijanovo stran, česar kasneje ni obžaloval. Oktavijan je dobil zahod (današnja Španija, Portugalska), Transalpino, Apeninski polotok z otoki. Antonij je dobil vzhod. Tja je štela tudi Helada (Grčija) z Makedonijo.

Antonij je hotel napasti Parte, in s tem maščevati Krasovo smrt. Tegpadel jih je, ampak bil katastrofalno poražen. Kljub temu je dosegel za Rimljane določene ugodnosti, npr. rimski vpliv v Armeniji itd.). Veliko je lenaril. Odšel je v Egipt, kjer se je povezal s Kleopatro in se postavil za skrbnika Cezariona, kar je v Rimu zbudilo nemir. Obtožili so ga, da je mehkužen, da hoče premakniti sedež Rima v Egipt, natančneje v Aleksandrijo. To je seveda izrabil Oktavijan, ki je bival v Rimu. Nastopal je v javnosti in si s tem pridobival množice. Oblačil se je v oklep. Od leta 34 pr. n. št. do 33 pr. n. št. je Oktavijan Rimu pridobil nova ozemlja. Zasedel je Balkan do Donave, pa tudi ozemlje današnje Slovenije. (Prav v letu njegove smrti se je začela gradnja obzidja Emone.)

Odločitev o obračunu z Antonijem je padla leta 31 pr. n. št. Oktavijan je menil, da lahko vlada samo eden. Bitka pri Akciju je potekala na morju, pri obmorskem kraju Akcij. Antonij je poveljeval svoji vojski, Oktavijan pa je bitko spremljal z obale, saj je menda sovražil morje. Kleopatra je pripeljala svojo vojsko in čakala na razplet. Antonij je izgubljal in nato storil nekaj nedopustnega - vojake je pustil na cedilu in s Kleopatro pobegnil v Egipt. Oktavijan je slavil sijajno zmago. Njegova vojska je peš tedne in tedne prodirala po Egiptu. Antonijeva vojska je prebegnila k Oktavijanu. Antonij in Kleopatra pa sta l. 30 pr. n. št. naredila samomor. S Kleopatro so izumrli Ptolemejci in Egipt je postal rimska provinca, s čimer se je končala državljanska vojna. Po starem izročilu, ki pa z resnico nima veliko opraviti, naj bi bil cesar Avgust mesec Kleopatrine smrti poimenoval po sebi; od takrat imamo avgust. To zgodbo si je v resnici izmislil Johannes de Sacrobosco, učenjak iz 13. stoletja.

Oktavijanovo obdobje - Čas rimskega cesarstva

Oktavijan je do leta 28 pr. n. št. uredil razmere v državi. Je začetnik družine Julijcev. Vprašali so ga, kakšen naziv bo imel, in odgovoril je, da bo v spomin na umrlega prastrica Caesar. Izbral si je še naziv princeps, kar pomeni prvi med enakimi, s čimer je potešil senatorje. Prvo obdobje rimskega cesarstva se imenuje principat, trajalo pa je do l. 284 n. št. Oktavijan je dobil tudi častni naziv Avgust(us), kar pomeni »vzvišeni«. Ko je Lepid prestopil na Oktavijanovo stran, ga je ta poimenoval pontifex maximus - vrhovni svečenik. Po njegovi smrti je ta naziv dobil Oktavijan. Bil je tudi imperator - upravljalec imperija. (Imperator pomeni vrhovnega poveljnika vojske, izraz te moči je imperium maius, ne pa upravitelja imperija. Beseda »imperij« kot naziv za državo je le izpeljanka iz besede imperator).

Province je razdelil na cesarske in senatne: senatne so lahko upravljali senatorji, s cesarskimi pa je upravljal cesar tako, da je imenoval upravitelja province - guvernerja. (Napaka!) Egipt je bil vedno cesarska provinca. (Napaka! Egipt je imel vse do Dioklecijana poseben status. Upravljal jo je osebno preko guvernerja, zato Egipt ni bil provinca. Šele Dioklecijan je status Egipta izenačil z ostalimi provincami.)

Avgust je bil cesar miru - z njegovega obdobja izvira izraz Pax Romana, ki pomeni mir pod okriljem nadmoči Rimskega imperija - in državljani so mu bili za ta mir zelo hvaležni. Meje so varovale legije in država je bila varna. Na drugi strani Rena so bili Germani. Avgust si je omislil elitno enoto, gardo, ki je nadzorovala Rim, izbranci pa so varovali celo cesarja. (V Avgustovem času je bila pretorijanska garda nameščena po celotnem Apeninskem polotoku, ne samo v Rimu. Šele prefekt Sejan je za vlade Tiberija vse pretorijance zbral v Rimu). Novačili so jih med Germani, njihovo zvestobo pa so si kupili s plačilom v čistem zlatu. Imenovali so se pretorijanska garda. (Napaka! Pretorijancev NIKOLI niso novačili med Germani, ampak sprva zgolj med rimskimi državljani matične države. Šele od 2. stoletja naprej so pretorijance novačili tudi med državljani iz provinc. Res pa je obstajal posebni oddelek germanske garde, ki so bili po navadi bolj zvesti cesarju kot pa sama pretorijanska garda.)

Zadnja Avgustova vojna

Proti koncu življenja se je Avgust le zapletel v vojno z Germani. Rimljani so hoteli zasesti ozemlje današnje Nemčije med Renom in Labo, a je Avgust izbral slabega generala, Publija Kvintila Vara, prokuratorja province Germanie Superior, ki je bil leta 9 poražen v bitki pri Tevtoburškem lesu. V bitki so bile uničene tri rimske legije, rešilo se je le nekaj sto legionarjev.

Ko so cesarju povedali to novico, je domnevno zblaznel in vpil »Varon, vrni mi moje legije«. Rim ni mogel nič. Avgust je umrl leta 14 n. št., star sedemdeset let, brez potomcev. Pred smrtjo se je ukvarjal z umetnostjo, podpiral je Vergila, in mu naročil, naj spesni tretji antični ep (NAPAKA! Tega ni naročil, ampak ga je prosil, saj je menil, da je to njegovo poslanstv). Nastala je Eneida.

Glej tudi

• Feder

В