Venceslav Winkler

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Skoči na: navigacija, iskanje
Venceslav Winkler (1907 - 1975)

Venceslav Winkler, slovenski mladinski pisatelj, * 10. avgust 1907, Lokev pri Trnovskem gozdu, † 11. december 1975, Ljubljana, Slovenija.

Vsebina

[uredi] Življenje

Rodil se je 10. avgusta 1907 na Lokvah pri Trnovskem gozdu, toda že kmalu se je s starši preselil v Gorico ter tam pričel z osnovno šolo. Leta 1915, z izbruhom prve svetovne vojne, je družina prebegnila v Ljubljano kjer so se naselili v Šentvidu. Tam je dokončal osnovno šolo, kasneje realko in še učiteljišče. Po maturi je služboval najprej v okolici Ptuja in krškega, nato pa na Blokah in na Dolenjskem.

Leta 1941 se je vključil v Osvobodilno fronto. Leto kasneje so ga Italijani odpeljali v koncentracijsko taborišče na otoku Rabu. Tam je postal član taboriščnega odbora OF. Po italijanski kapitulaciji je postal komandant bataljona v Rabski brigadi, ki so jo ustanovili osvobojeni taboriščniki. Z njo se je vrnil na slovensko partizansko ozemlje, kjer je deloval v partizanski enoti in na terenu kot politični delavec in sicer kot član rajonskega in okrožnega odbora OF.

Poleti 1944 se je pridružil odseku za prosveto pri SNOS, kjer je postal vodja oddelka za osnovne šole. Na ministrstvu za prosveto LRS je opravljal funkcijo šefa odseka za osnovno šolstvo, načelnika planskega oddelka in sekretarja ministrstva. Nato je sledila še služba direktorja (1950 – 1952) Državne založbe Slovenije. Od leta 1955 je opravljal funkcijo ravnatelja osnovne šole Vrtača v Ljubljani. Do upokojitve leta 1967 je bil urednik šolskih knjig pri DZS, honorarno pa je delo opravljal še šest let.

[uredi] Delo

Naslovnica knjige Drejc z Višave

Že v času šolanja se je zanimal za pisano besedo ter to razvijal v času učiteljevanja. Svojo ustvarjalno pot je pričel s pesmicami in krajšimi zgodbami v mladinskih listih. Objavljal je v revijah Naš rod, Zvonček, Razori, Gruda, Mladika, Ciciban, Pionir (sedaj revija Gea), Pionirski list, Kurirček in Mladi svet. Leta 1938 je objavil svojo prvo knjigo - povest o Hribčevem Gregcu. V zgodovinsko tematiko je posegel še z delom Mladec Dragožit, povesti iz dobe ob prekristjanjevanju Slovencev. Kmalu po osvoboditvi 1947 je objavil še dve zgodbi Petelinje pero in Koča ob cesti v knjigi z naslovom Petelinje pero. V knjigi, ki je sledila - Trgovina sredi sveta - je zbral vse svoje že prej objavljene pravljice. Značilnost teh pravljic so vseskozi prisotni problemi naše družbe: sreča, zemlja in posest, oblast. Pravljice za otroke so modernejše, upirajo se značilnostim klasičnih pravljic, prav tako pa jih ne moremo opredeliti kot tipične sodobne pravljice.

Sledila so mnoga priljubljena dela za mlade. Njegova dela za otroke in mladino so tematsko raznolika, v slednjih se velikokrat pojavlja vojna tematika na eni strani ter mladina v sodobnem mestnem okolju na drugi strani. Tu je glavna značilnost junakov upor svetu odraslih oziroma pobeg v samosvoj svet, ki se ne pusti zavesti napakam sveta odraslih. Najbolj znana dela so verjetno povest Gadje iz Šiške, krajša zgodba Dolgonožci in Počasni jež ter obsežnejša povest o vojnem dogajanju skozi oči takratne mlade generacije Drejc z Višave.

Objavljal je tudi objektivnejša dela, kot so strokovni članki o šolstvu. Sodeloval je tudi pri sestavi osnovnošolskih beril.

[uredi] Viri

Gadje iz Šiške
Dolgonožci in Počasni jež

Oskar Hudales, Pavle Zidar in Venceslav Winkler), 1960

[uredi] Literatura

  • Janež, Stanko Slovenska mladinska proza. Ljubljana 1993.
  • Dolgan, Marjan Izbrana mladinska beseda: Venceslav Winkler. Mladinska knjiga, Ljubljana 1980. (COBISS)
  • Različni avtorji Leksikon: Slovenska Književnost, Zbirka Sopotnik, Cankarjeva Založba, Ljubljana 1996. (COBISS)
  • Winkler, Venceslav Drejc z višave, Mladinska knjiga, Ljubljana 1967. (COBISS)
  • Winkler, Venceslav Dolgonožci in počasni jež, Mladinska knjiga, Ljubljana 1970. (COBISS)

[uredi] Povezave

Vzpostavljeno iz »http://sl.wikipedia.org/wiki/Venceslav_Winkler«