Ohridsko jezero

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Skoči na: navigacija, iskanje
Ohridsko jezero
Država Makedonija
Največja dolžina 30,8 km
Največja širina 14,8 km
Največja globina 289 m
Površina 358,2 km2
Nadmorska višina 695 m
Časovni pas CET (GMT+1)
Spletna stran: http://www.ohrid.org.mk/mk/ohez/ohez.htm

Ohridsko jezero (makedonsko Охридско Езеро, Ohridsko Ezero, albansko Liqeni i Ohrit) je jezero, ki leži na meji med jugozahodnim delom Republike Makedonije in vzhodnim delom Albanije. Ime je dobilo po mestu Ohrid, ki leži na severovzhodnem delu obale. Znano je po svoji kristalno čisti vodi, ki omogoča pogled do globine 22 metrov. Površina jezera je 358,2km². Največja širina znaša 14,8 km, dolžina jezera pa je 30,8 km. Dolžina celotne obale je 87,5 km.

Ohridsko jezero se šteje med večja evropska jezera, med katere spadata tudi Ženevsko jezero, Bodensko jezero idr. Na jugu Evrope je eno največjih, a hkrati tudi eno od najglobjih jezer. Globina seže do 289 m.

Lega jezera je v globoki in zaprti kotlini. Z vseh strani, še posebej z zahodne in vzhodne strani, ga obkrožajo visoke gore. Na vzhodu je gora Galičica (2255 m), na zahodu pa Mokra Planina in Jablanica (1945 m).

Jezero se nahaja na nadmorski višini 695 metrov.

V jezero se zliva 40 rek, od tega 23 na albanski in 17 na makedonski strani.

Ohridsko jezero se ponaša z edinstvenim ekosistemom, bogatimi endemskimi in redkimi rastlinskimi in živalskimi vrstami. Posebnost jezera je nastala zaradi geografske izolacije in velike geološke starosti.

Obale Ohridskega jezera so bile naseljene že od prazgodovinskega časa. Najstarejše arheološke naselbine izvirajo iz časa 6000 let p.n.š. Samo na makedonskem delu jezera je odkrito več kot 170 arheoloških najdb.

Zahvaljujoč bogati kulturi skozi zgodovino je bilo Ohridsko jezero in mesto Ohrid leta 1980 proglašeno za svetovno kulturno dediščino, pod zaščito Unesca.

[uredi] Slike

[uredi] Glej tudi

[uredi] Sorodni članki