Ohridsko jezero

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Ohridsko jezero
Ohridsko jezero -
Koordinate 41°05′N 20°45′E / 41.083°N 20.75°E / 41.083; 20.75Koordinati: 41°05′N 20°45′E / 41.083°N 20.75°E / 41.083; 20.75
Glavni odtoki Črni Drim
Porečje 2,600 km² (1,000 mi²)
Države porečja Albanija, Makedonija
Maks. dolžina 30.4 km (18.9 mi)
Maks. širina 14.8 km (9.2 mi)
Površina 358 km² (138 sq mi)
Povp. globina 155 m (508 ft)
Maks. globina 288 m (940 ft)
Količina vode 55.4 km³ (13 mi³)
Zadrževalni čas vode 70 let
Dolžina obale1 87.53 km (54.38 mi)
Makedonia: 56.02 km (34.8 mi);
Albanija: 31.51 km (19.58 mi)
Gladina (n.m.) 693 m (2273 ft)
Otoki none
Naselja Ohrid, Struga (Makedonija);
Pogradec (Albanija)
1 Dolžina obale ni vedno enako izmerjena.

Ohridsko jezero (makedonsko: Охридско Езеро, Ohridsko Jezero, albansko: Liqeni i Ohrit) je jezero, ki leži na meji med jugozahodnim delom Republike Makedonije in vzhodnim delom Albanije. Ime je dobilo po mestu Ohrid, ki leži na severovzhodnem delu obale. Znano je po svoji kristalno čisti vodi, ki omogoča pogled do globine 22 metrov. Površina jezera je 358,2 km². Največja širina znaša 14,8 km, dolžina jezera pa je 30,8 km. Dolžina celotne obale je 87,5 km.

Ohridsko jezero se ponaša z edinstvenimi bogatimi endemskimi in redkimi lubadarji in živalskimi vrtami. Posebnost jezera je nastala zaradi geografske izolacije in velike geološke starosti.

Obale Ohridskega jezera so bile naseljene že od prazgodovinskega časa. Najstarejše arheološke naselbine izvirajo iz časa 6000 let p.n.š. Samo na makedonskem delu jezera je odkrito več kot 170 arheoloških najdb.

Zahvaljujoč bogati kulturi skozi zgodovino je bilo Ohridsko jezero in mesto Ohrid leta 1980 proglašeno za svetovno kulturno dediščino, pod zaščito Unesca.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Lega jezera je na zahodni strani Dinarskega gorstva globoki in zaprti kotlini. Z vseh strani, še posebej z zahodne in vzhodne strani, ga obkrožajo visoke gore. Na vzhodu je gora Galičica (2255 m), na zahodu pa Mokra Planina in Jablanica (1945 m).

Jezero se nahaja na nadmorski višini 695 metrov.

V jezero se zliva 40 rek, od tega 23 na albanski in 17 na makedonski strani.

Nastanek[uredi | uredi kodo]

Ohridsko jezero skupaj s Prespanskim jezerom pripada skupini Desaretskih jezer, ki izvirajo iz geotektonske depresije v pliocenu (pred 5,3-1,8 milijoni let). S tem ga uvrščamo med najstarejša še obstoječa jezera podobno kot Bajkalsko jezero, Tanganjiško jezero in jezero Titikaka. Večina drugih jezer dosega starost manj kot 100.000 let predno se popolnoma napolnijo s sedimenti. V primeru Ohridskega jezera, pa se predvideva, da je ta proces upočasnjen zaradi velike globine in majhnega vnosa usedlin iz filtriranih pomladnih pritokov. Poleg tega je Ohrid-Korca graben južno od jezera še vedno tektonsko aktiven in bi lahko odpravljal učinke sedimentacije z izpodrivanjem. V nasprotju z Ohridskim jezerom, pa je verjetno, da se je Prespansko jezero izsušilo že večkrat v svoji zgodovini, kot posledica njegovega kraškega podzemlja.[1] V letu 2008 so makedonski mediji poročali, da bodo mednarodni strokovnjaki raziskali jezero, da bi ugotovili njegovo starosti.[2]

Flora in fauna[uredi | uredi kodo]

Klima[uredi | uredi kodo]

Arheologija in zgodovina jezera[uredi | uredi kodo]

Obrežje jezera je naseljeno od prazgodovine. Najstarejše arheološke najdbe izhajajo iz obdobja neolitika, okoli 6000 pred našim štetjem. Samo na makedonski strani jezera so odkrili več kot 170 arheoloških najdišč.

Slike[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sorodni članki[uredi | uredi kodo]

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ S. Stankovic, "The Balkan Lake Ohrid and its living world", Monographiae Biologicae, Vol. IX (Uitgeverij Dr. W. Junk, Den Haag, Netherlands, 1960)
  2. ^ Makfax - World experts will work to determine the age of Ohrid Lake

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Höfler, Janez, Voje, Ignacij, Puc, Matjaž Svetovna dediščina: UNESCO - naravne in kulturne znamenitosti: Škocjanske jame, Plitvička jezera, Split, Dubrovnik, Kotor, Durmitor in Tara, Ras in Sopočani, Studenica, Ohridsko jezero in Ohrid. Ljubljana: Mladinska knjiga. (1991)(Martin: Tlačiareň Neografia) ISBN 86-11-06445-3 (COBISS)