Obči državljanski zakonik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Obči državljanski zakonik, s kratico ODZ (izvirno nemško Allgemeines bürgerliches Gesetzbuch, ABGB), je kodifikacija splošnega (občega) civilnega (državljanskega) prava iz časov habsburške monarhije, kar pomeni, da je bil dolga leta pozitivno pravo tudi v slovenskih deželah. Z njim so le-te prvič prišle do sistematične zbirke civilnopravnih pravil, ki jih je bilo pred tem treba črpati iz različnih virov, ki so segali vse nazaj do rimskega prava, hkrati pa so vključevala različna pravila historičnega in naravnega prava. Sistematika civilnega prava na naših tleh je bila v skladu s splošnim racionalističnim duhom tedanjega obdobja, ki je bolj ali manj vel po vseh evropskih deželah – tako je npr. najbolj znana kodifikacija civilnega prava iz tedanjega časa francoski Code Civil (tudi Code Napoléon), sprejet leta 1804. Obči državljanski zakonik je bil razglašen 1. junija 1811, v veljavo pa je stopil 1. januarja 1812. V Ilirskih provincah je bil uveden šele po odhodu Francozov, kjer je do tedaj veljal omenjeni Code Civil, in sicer: 1. maja 1815 na Kranjskem in v Beljaškem okrožju, 1. oktobra 1815 pa na Goriškem in v Istri.

Na splošno je Obči državljanski zakonik (podobno kot Code Civil) rezultat težnje po združitvi naravnega in historičnega prava ob upoštevanju sodobnih potreb. Želja redaktorjev je bila kodificirati naravno pravo samo in po njihovem prepričanju jim je to tudi uspelo: Obči državljanski zakonik naj bi bil odraz samega naravnega prava, t.j. na človeškem razumu slonečega prava. Iz historične perspektive pa so v kodifikaciji povsem razpoznavni (racionalizirani) vplivi rimskega in kanonskega prava ter raznovrstni fevdalni elementi. V zakonodajno-tehničnem pogledu je bila kodifikacija nedvomno zelo uspela in je prehitela svoj čas.

V avstrijskem delu habsburške monarhije so Zakonik novelirali (spremenili in dopolnili) v treh delnih novelah leta 1914, 1915 in 1916. Z nadaljnjimi spremembami je še vedno v veljavi v Avstriji. Do nedavnega so se nekatera pravila Zakonika uporabljala tudi v Sloveniji in sicer glede darilne pogodbe, družbe civilnega prava ter posodbene pogodbe – le-te sedaj ureja novi slovenski Obligacijski zakonik.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]