Kloritna skupina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Kloritna skupina
Splošno
Kategorija Mineral
Kemijska formula (Mg,Fe)3(Si,Al)4O10
(OH)2·(Mg,Fe)3(OH)6
Lastnosti
Barva Različni odtenki zelene, redkeje rumeni, rdeči ali beli
Kristalni habit Listasta masa, luskasti skupki, razrtreseni kosmiči
Kristalni sistem Monoklinski (2/m) z nekaj triklinskimi polimorfi
Razkolnost Popolna na {001}
Lom Ploščičast
Trdota 2 – 2,5
Sijaj Steklast, bisern, moten
Barva črte Bledo zelena do siva
Specifična teža 2,6 – 3,3
Lomni količnik 1.57 - 1,67
Diagnostične značilnosti Majhna trdota, prah zelene barve, oljnat otip pri drgnjenju med prsti, upogljivi in neelastični lističi
Sklici

[1]

[2][3]

Kloriti (iz grškega χλωρός [hlorós] – zelen) so skupina filosilikatnih mineralov s splošno formulo A5−6T4O10Z8, v kateri je

  • A - Al, Fe2+, Fe3+, Li, Mg, Mn, Ni
  • T - Al, Fe3+, Si
  • Z: O in/ali OH-

Značilnosti[uredi | uredi kodo]

Skupino se lahko na osnovi njene kemije, v kateri se v silikatni rešetki zamenjujejo magnezij, železo, nikelj in mangan, opiše s štirimi kočnimi členi nizov trdnih raztopin:

V nekaterih mineralih so poleg omenjenih štirih elementov vgrajeni tudi cink, litij in kalcij. Rezultat je velika množica mineralov z značilno različnimi fizikalnimi, optičnimi in difrakcijskimi lastnostmi. Minerali so zaradi različnih kemijskih sestav obstojni na širokem območju temperatur in tlakov, zato so prisotni v vseh nizkotemperaturnih in visokotemperaturnih metamorfnih in hidrotermalnih kamninah in globinskih sedimentih.

V kloritno skupino spadajo tudi:

  • sudoit - Mg2(Al,Fe3+)3Si3AlO10(OH)8
  • ortohamozit - (Fe2+,Mg,Fe3+)5Al(Si3Al)O10(OH,O)8
  • baileyklor - (Zn,Al,□)3(Fe2+2Al)(Si3Al)O10(OH)8
  • gongjerit - Mn2+3(Mn2+3Fe3+)(Si,Fe3+)4O10(OH,O)8
  • kukeit - LiAl4(Si3Al)O10(OH)8
  • borokukeit - Li(1+3x)Al(4-x)(BSi3)O10(OH,F)8, v katerem je x = 0 - 0,33
  • manandonit - Li2Al4(Si2AlB)O10(OH)8
  • franklinfurnaceit - Ca2(Fe3+,Al)Mn3+Mn2+3Zn2Si2O10(OH)8
  • donbazit - Al2[Al2.33][Si3AlO10](OH)8
  • odinit - (Fe,Mg,Al,Fe,Ti,Mn)2.4(Al,Si)2O5OH4
  • ripidolit - (Mg,Fe,Al)6(Al,Si)4O10(OH)8

Najpogostejši so klinoklor, penantit in hamozit. Monokristali klinoklorja draguljarske kakovosti se tržijo kot serafinit.

Struktura[uredi | uredi kodo]

Tipična splošna formula kloritov je (Mg,Fe)3(Si,Al)4O10(OH)2•(Mg,Fe)3(OH)6.

Kloriti imajo strukturo sedndviča 2:1 ali t-o-t (tetraeder-oktaeder-tetraeder), ki se pogosto omenja tudi kot struktura lojevca. Za razliko od drugih glinavcev s strukturo 2:1, v katerih so vmesni prostori med sendviči 2:1 zaponjeni s kationi, so v kloritih ti prostori zapolnjeni s skupinami (Mg2+,Fe3+)(OH)6. Skupina (Mg2+,Fe3+)(OH)6 je zelo podobna brucitu (Mg(OH)2), zato se kloritna struktura pogosto zapiše tudi kot

-t-o-t-brucit-t-o-t-brucit...

Starejše klasifikacije so klorite delile na ortoklorite in leptoklorite. Predpona orto- je lahko zavajajoča, ker kloriti ne kristalizirajo v ortorobskem kristalnem sistemu.

Nahajališča[uredi | uredi kodo]

Kloriti se običajno pojavljajo v magmatskih kamninah kot produkt preperevanja mafičnih mineralov, na primer piroksena, amfibola in biotita. V takšnih okoljih je klorit lahko nastal tudi s preperavanjem obstoječih feromagnezijevih mineralov ali kot produkt metasomatizma z dodajanjem železa, aluminija ali drugih spojin v kamninsko maso. Skupaj z epidotom, sericitom, adularjem in sulfidnimi minerali pogosto spremlja hidrotermalne rudne depozite. V glinastih skrilavcih se pojavlja skupaj s kremenom, albitom, sericitom in granatom. V ultramafičnih kamninah med produkti preperavnja prevladuje klinoklor skupaj z lojevcem.

Poskusi kažejo, da je klorit lahko stabilen tudi v peridotitu Zemljinega plašča nad oceansko litosfero in kamninah, iz katerih nastajajo magme otočnih lokov.

Oblike klorita so na različnih lokacijah različne. Na nekaterih predelih Walesa se nahaja v skrilavcih,[4] na Ring Mountain v Kaliforniji na primer pa v raztresenih površinskih blokih.[5] V Sloveniji se kloriti najdejo v dolini Bistrice nad Slovensko Bistrico.[6]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Mineral Galleries[1]
  2. ^ Mindat.org [2]
  3. ^ Chlorite – Maricopa edu [3]
  4. ^ E. Greenly: Origin and Associations of the Jaspers of South-eastern Anglesey. Quarterly Journal of the Geological Society, 58 (1902), str. 425-440. doi 10.1144/GSL.JGS.1902.058.01-04.29.
  5. ^ C. M. Hogan Ring Mountain, The Megalithic Portal, A. Burnham (2008) [4]
  6. ^ Vidrih, R., Mikuž, V. (1995). Minerali na Slovenskem, 1. izdaja. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. ISBN 86-365-0184-9,

Viri[uredi | uredi kodo]

  • C.S. Hurlbut in C. Klein, 1985, Manual of Mineralogy, 20. izdaja, John Wiley and Sons, New York ISBN 0-471-80580-7.
  • T. Grove, N. Chatterjee, S. Parman in E. Medard, (2006). "The influence of H2O on mantle wedge melting". Earth and Planetary Science Letters 249, str. 74–89.
  • Martin Okrusch, Siegfried Matthes: Mineralogie. 7. izdaja. Springer Verlag, Berlin 2005, ISBN 3-540-23812-3.
  • Hans Jürgen Rösler: Lehrbuch der Mineralogie. 2. izdaja. Deutscher Verlag der Grundstoffindustrie, Leipzig 1981.
  • Stefan Weiß: Das große Lapis Mineralienverzeichnis. 4. izdaja. Christian Weise Verlag, München 2002, ISBN 3-921656-17-6.