Gotica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Glej tudi Gotica (razločitev)

Gótica (tudi gótska pisáva ali gótska minúskula) je različica latinice nastala pod vplivom gotike. Tiskana gotica se v grobih potezah ne razlikuje od latinice, podrobnosti pa so slogovno drugače izrisane. V obdobju od (približno) leta 1150 do (približno) 1500 so gotico uporabljali kot različico latinice po večjem delu Evrope. Po letu 1500 so gotico v večjem delu Evrope opustili, med Nemci pa se je ohranila do leta 1942, ko jo je ukinila nemška nacistična oblast. V stoletjih uporabe so se razvile različne podrazličice gotice - najbolj znana med njimi je fraktura (dobesedno lomljena pisava).

Trubarjev Katekizem v gotici, 1550/51
Različne različice gotice

Gotica se je razvila iz karolinške minuskule. Ta pisava je bila pregledna in lažje berljiva, vendar je bila precej potratna s prostorom. Gotico so začeli uporabljati zaradi varčevanja - ker so bile črke bolj stisnjene, so lahko na isti prostor spravili več besedila. gotica se pojavlje tudi v afriškem jeziku! Izraz gotska pisava se je prvič pojavil v renesančni Italiji v 15. stoletju, ko je imel izraz gotski podoben pomen kot barbarski. V istem obdobju so lepšo karolinško minuskulo imenovali tudi littera antiqua = stara pisava (v zmotnem prepričanju, da je to pisava, ki so jo uporabljali že antični Rimljani).

Najpomembnejše različice gotice se imenujejo:

  • tekstura
  • rotunda
  • schwabacher
  • fraktura

Primož Trubar je leta 1550/51 izdal prvi dve slovenski knjigi (Katekizem in Abecednik) v gotici. Pri svojih poznejših delih je uporabljal običajno latinico, ki se mu je zdela preglednejša.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]