Etuda

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Etuda (po francoskem izrazu étude, vaja, študija - izgovorjava v slovenščini: »etída«) je kratka skladba z didaktičnim poslanstvom izboljšati tehnično izvajalsko spretnost na solističnem instrumentu. Npr. Chopinova klavirska etuda op. 25 št. 6 predstavlja pianistični problem hitrega igranja vzporednih kromatičnih terc, op. 10. št. 9 predstavlja problem razširitve razmaka med prsti leve roke, op. 25 št. 10 daje poudarek igranju v vzporenih oktavah, itd. V posameznih etudah so izpostavljeni tehnični problemi izvajanja lestvic, staccata, skokov, arpeggia, trilčkov ipd. Za razliko od tehničnih vaj, ki predstavljajo posamezen problem v obliki nekaj taktne formule, transponirane na različne tonalne stopnje, je etuda samostojno umetniško delo in kot glasbena oblika mnogokrat prevzema (razširjeno) pesemsko obliko (A-B-A).

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Veliko preden se je pojavil izraz »etuda«, se je pojavila potreba po zapisanih tehničnih vajah za posamezna glasbila. V času razvoja instrumentalne glasbe štejemo med prve zapisane tehnične vaje tabulaturo Oswalda Holtzacha (1504-1526) »Laufwek mit beidem Händen zu brauchen« iz leta 1515. Do 18. stoletja so imele etudni značaj tudi glasbene oblike, kot so preludiji, toccate ali fantazije. V vsej glasbeni zgodovini so bile etude v večji meri komponirane za instrumente s tipkami, svoj razmah pa so doživele z nastankom današnjega klavirja. Eden prvih, ki je skladbo imenoval etuda, je bil avstrijski skladatelj Carl Czerny (1791-1857), vendar jo je šele romantično obdobje (Chopin) poneslo na ugleden umetniški nivo.

V glasbeni literaturi obstaja tudi (glede na klavirsko glasbo) manjše število etud za druge instrumente, npr. Kreutzerjeve etude za violino ali Villa-Lobosove etude za kitaro.

Med najpopularnejše etude v svetovni pianistični zakladnici vsekakor štejemo zbirke etud, ki so jih skomponirali: Chopin, Rahmaninov, Liszt, Skrjabin, Debussy, (Schumann). Statistično so tudi največkrat izvajane.

Seznam pomembnejših skladateljev etud[uredi | uredi kodo]

Za klavir[uredi | uredi kodo]

Rojeni pred letom 1700[uredi | uredi kodo]

Rojeni 1700–1799[uredi | uredi kodo]

Rojeni 1800–1850[uredi | uredi kodo]

Rojeni 1850–1899[uredi | uredi kodo]

Rojeni po 1899[uredi | uredi kodo]

Za ostale instrumente[uredi | uredi kodo]