Frédéric Chopin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Picto infobox music.png
Frédéric Chopin
1835
1835
Osnovni podatki
Rojstno ime Fryderyk Franciszek Chopin
Rojstvo 1. marec 1810
Izvor Żelazowa Wola, Poljska
Smrt 17. oktober 1849, Pariz, Francija
Glasbeni slog romantika
Poklic skladatelj
pianist
Prepoznavni instrumenti
klavir
Frédéric Chopin
Eugène Ferdinand Victor Delacroix 043.jpg
Frédéric-François Chopin
Nedokončan portret Eugèna Delacroixa
Rojstvo Fryderyk Franciszek Chopin
22. februar 1810({{padleft:1810|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:22|2|0}})[1], 1. marec 1810({{padleft:1810|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:1|2|0}})
Q393087?, Q152115?
Smrt 17. oktober 1849({{padleft:1849|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:17|2|0}})[1] (39 let)
Pariz
Državljanstvo Poljska
Flag of France.svg Francija
Poklic skladatelj in pianist
Podpis CHopin SIgnature.svg
Edina poznana fotografija Frédérica Chopina, ki naj bi jo leta 1849 ustvaril Louis-Auguste Bisson

Frédéric-François Chopin (rojen kot Fryderyk Franciszek Chopin, poljsko tudi Szopen), poljski skladatelj in pianist, * 1. marec 1810, Żelazowa Wola, Poljska, † 17. oktober 1849, Pariz, Francija.

Bil je eden izmed najbolj priljubljenih in vplivnih pianistov in skladateljev klavirskih skladb 19. stoletja.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Chopin se je rodil na poljskem podeželju, kjer se je tudi začela njegova glasbena pot. Splošno je priznan kot največji poljski skladatelj in eden izmed največjih skladateljev za klavir, za katerega je napisal veliko večino svojih del.

Mladost[uredi | uredi kodo]

Chopin je bil rojen v Żelazowa Wola, približno 52 kilometrov zahodno od Varšave. Njegov rojstni datum ni zanesljivo potrjen. Krst je potekal v noči 23. april 1810, v cerkvi v Brochówu. V cerkeveni knjigi, napisani v latinščini, so odkrili njegovo ime Franciscus Fridericus in datum rojstva 22. februar 1810 približno 50 let po njegovi smrti. Njegov oče je bil Nicolai Gali (Gali iz "Galije", Francija), mama Justyna de Krzyżanowski, njegovi botri sta bili Grembecki Franciscus in Anna Skarbkówna. Tudi v poljščini napisanem krstnem listu, podpisanem od ščeta piše, da je Frydrych Franciszek Chopin rejen 22. februarja 1810.[2][3] Po Chopinovih izjavah naj bi se rodil 1. marca 1810.[4]

Njegov oče Nicolas Chopin (1771-1844), Francoz, je živel na očetovem posestvu v Loreni ter leta 1788 emigriral na Poljsko. Delal je kot pisarniški delavec in pomočnik, dobil poljsko državljanstvo in se boril v vseh revolucionarnih gibanjih na Poljskem, ki se je upirala pruski in ruski nadvladi.

Nicolas Chopin je dobil službo francoskega učitelja pri grofu Skarbeku, kjer je spoznal svojo bodočo ženo. Poročil se je 2. junija 1806 s Justyno Krzyżanowsko (* 1782), ki je bila iz obubožane poljske plemiške družine. Leta 1810 so se Chopinovi preselili v Varšavo. Oče je bil tudi učitelj francoščine pri družini Laczynski in je poučeval Marijo, bodočo grofico Walewsko, Napoleonovo zvesto ljubico. Nicolas Chopin je igral tudi flavto in violino, žena pa ga je spremljala na klavirju.

Po preselitvi v Varšavo, je oče postal profesor francoščine na mestnem liceju. Chopin in njegove tri sestre, Ludwika (* 1807), Isabella (* 1811) in Emilia (* 1812) so prejele temeljito izobrazbo. Chopinov glasbeni talent se je pokazal že zelo zgodaj. Pri sedmih letih so ga označili kot čudežnega otroka. Njegovi prvi Polonezi v B-duru in G molu sta datirani v leto 1817 in izkazujeta izreden talent za improvizacijo. Njegov edini učitelj je bil v letih 1816-1822, češki pianist in violinist Wojciech Ziwný.

Od leta 1818 dalje je igral na raznih dobrodelnih koncertih in v salonih poljskega plemstva.

Od leta 1822 se je Chopin privatno izobraževal o glasbeni teoriji in kompoziciji pri Josephu Antonu Franzu Elsnerju.

Chopin je do leta 1826 obiskoval kraljevo-pruski Lyzäum v Varšavi, nato je študiral na konservatoriju kontrapunkt, glasbeno teorijo, general bas in kompozicijo pri Josefu Elsnerju.

Varšava, Dunaj in Pariz[uredi | uredi kodo]

Leta 1828 je obiskal Berlin, kjer je slišal Čarostrelca skladatelja Carla Marie von Webra, spomladi leta 1829 pa v Varšavi Niccoloja Paganinija. 2. novembra 1830 je odšel na Dunaj. Uspešno je koncertiral in komponiral. Zaradi nemirov na Poljskem mu je oče svetoval naj ostane v tujini. Sredi leta 1831 se je preselil v Pariz.

V Parizu se je Chopin preživljal s koncerti. Po okrilje ga je vzela družina Rothschild. Njegovo igranje klavirja je vedno očaralo goste. V tem času se je zaljubil v grofico Delphine Potocko. Dekle je bila precej lahkoživa, zato sta se razšla. Posvetil ji je koncert za klavir in orkester v F-molu (1836). Chopin je od leta 1833 dalje redno zaslužul s koncerti in komponiranjem. Privoščil si je osebje in primerna oblačila. Njegov način življenja je bil precej drag, zato je moral poučevati tudi do pet ur na dan. Chopinovo zdravje se je slabšalo in pogosto ni mogel odpotovati na turneje. V Karlovih Varih je zadnjikrat videl starše, potem je odpotoval v Dresden, kjer je spoznal Marijo Wodzinsko in se vanjo zaljubil.

V Parizu se je povezal z do tedaj priljubljenim glasbenikom Fredrichom Kalkbrennerjem s katerim sta navduševala Parižane. V Parizu se je družil z Berliozom, Lisztom, Mendelssohnom in drugimi umetniki. V hiši Franza Liszta je spoznal pisateljico George Sandovo (psevdonim Aurore Dauphin, baronice Dudevant), ki se je pojavljala v moških oblačilih in kadila cigare.

Obdobje z George Sandovo[uredi | uredi kodo]

George Sand 1838. Naslikal Auguste Charpentier (1815–1880)

George Sand je bila strastna ženska in je imela večinoma mlajše moške ljubimce. Chopin je leta 1837 padel v eksistenčno krizo zaradi nesrečne ljubezni do tedaj 18-letne Marie Wodzinske. Bil je šest let starejši od George Sand, a pri njej našel duševno ravnovesje. Njuno intimno razmerje je trajalo deset let. Izmenično sta živela v Parizu in na njenem podeželskem posestvu v Nohantu.

V novemberu 1838 se je George Sand zaradi sinovih zdravstvenih težav preselila z otrokoma Mauricem in Solange na Mallorco. Tudi Chopinu, ki je vse svoje življenje trpel za tuberkulozo, naj bi blago podnebje koristilo. Za Chopina je bilo bivanje v kartuziji Valldemossa v gorah Tramuntana premrzlo in vreme nevzdržno. Prebivalci niso bili naklonjeni neporočenemu paru, zato nista mogla živeti skupaj. Chopin je kmalu zbolel za pljučnico. Kljub bolezni je napisal 24 Preludijev. Po vrnitvi v Francijo sta nekaj časa živela v Marseillesu, nato pa leta 1846 v Nohantu. Ljubezni je bilo konec leta 1847, zamenjalo jo je prijateljstvo.

Smrt[uredi | uredi kodo]

V letu 1847 se je Chopinovo zdravje resno poslabšalo. Chopinov učenec Jane Stirling je, po ločitvi para, skrbel za Chopina in ga poskušal razvedriti. v času februarske revolucije leta 1848 je Chopin za sedem mesecev potoval v Veliko Britanijo, kar je organiziral Jane Stirling. V Pariz se je moral vrniti k poučevanju, zaradi nezadostnih pooblastil.

Chopin je umrl 17. Oktober 1849 v starosti 39 let v svojem stanovanju na Place Vendôme št. 12 v središču Pariza, verjetno za tuberkulozo. Po drugi domnevi bi lahko bila vzrok cistična fibroza. Ob smrtni postelji so ga spremljali dobri prijatelji, vključno George Sandove hči, Solange Clésinger in grofica Potocka. Naslednje jutro je posmrtno masko, odlitek njegove leve roke, naredil Jean-Baptiste-Auguste Clésinger.

Na Chopinovem pogrebni maši v cerkvi La Madeleine Funeral so igrali Sonata št 2. Chopin je bil pokopan v Père Lachaise. Njegovo srce so odstranili in ga, na željo Chopinove sestre, odnesli v Varšavo, kjer so ga pokopali v cerkvi Svetega križa.[5]

Dela[uredi | uredi kodo]

Frederic Chopin je eden od pomembnih predstavnikov romantične glasbe prve polovice 19. stoletja. Njegova dela spadajo med najtežji del glasbene literature. Pisal je, z redkimi izjemami, samo za klavir.

Konec leta 1820 je za violončelo napisal štiri skladbe oblikovane kot klavirski trio. Violončelo se pojavi tudi v uvodu et Poloneza Brillante za klavir in violončelo, in v njegovi sonati za violončelo in klavir.

Napisal je 58 mazurk, 16 polonez, 24 preludijev, 17 valčkov in nokturnov. Otožnost in žalost ter napadalnost je izrazil v štirih Skerzih. Nežnost izražajo štiri Balade (zelo znana je balada v G molu, igrana v filmu Pianist), napisal je še štiri Impromptuje, Barkarolo, Uspavanko in Fanzazijo v F molu, ki velja za višek Chopinove literature.

Zelo znane so tri Chopinove sonate. Njegova prva sonata je bila napisana leta 1827 in je v C molu, njegovo drugo sonato v B molu je napisal leta 1837, njegovo tretjo sonato v H molu pa leta 1844.

Chopin je zelo znan tudi po svojih etudah. Napisal je 24 etud, ki veljajo za ene izmed najtežjih (problem kromatičnih terc, arpeggiov, ipd. in so primerljive z Lisztovimi).

"Enkratni čar njegovi glasbi dajejo nacionalizmi in edinstveno obvladovanje klavirske zvočnosti, izjemno osebna melodika, neizčrpna ornamentika, nenavadno bogata harmonija z alteracijami, drzna fantazija, enkratna poezija, ritmika in očarljiva strastnost" je v Zgodovini glasbe zapisal Karl H. Werner.

Poloneze, mazurke, valčki[uredi | uredi kodo]

Chopinove poloneze, mazurke in valčki niso primerni za ples. So narejeni bolj kot koncert in za predstavo stiliziranega plesa, na katerega spominjajo ritmične kretnje. Valčki pa so bili napisani predvsem za salonsko rabo, kjer se je lahko ob tem pogovarjalo.

Etude[uredi | uredi kodo]

Chopinove Etudes op. 10 in op. 25 in tri posthumno objavljena dela so namenjena tehničnim vprašanjem, vendar so primerne tudi za koncerte. Chopin je z njimi oral ledino. Vaje so bile prej (Carl Czerny, Muzio Clementi in Johann Baptist Cramer), predvsem tehnično usmerjene in poučne. Chopinove Etude so zelo težke, v njih Chopin klavir sistematično raziskuje, z njimi pričara značilen osebni slog.

Nokturni[uredi | uredi kodo]

Druga skupina del, ki jih je Chopin razvijal je 21 Nokturnov. Za zgled je imel nokturne Irca Johna Fielda, ki je imel na Chopina velik vpliv. Chopinovi nokturni so bolj harmonični, imajo bolj raznolik ritem in tekočo melodijo. Melodije temeljijo na Bel Canto stilu Gioachina Rossinija in Vincenza Bellinija.

Preludiji[uredi | uredi kodo]

24 Preludijev op. 28 je bilo dokončno napisanih v času bivanja na Mallorci. Idejo za pisanje preludijev mu je dal prijatelj August Klengel iz Dresdna, zato jih je tudi njemu posvetil. Zanje je značilno menjavanje durov in molov, prehajanje tonov v kvintah, izkoriščene so vse tipke klavirja. V preludijih slišimo odlomke številnih drugih zvrsti, nekaj iz etud, nokturnov, mazurk in pogrebnih koračnic. Predstavljajo neke vrste programsko glasbo.

Balade in skerzi[uredi | uredi kodo]

Chopinove štiri balade in štirje skerzi predstavljajo zelo prefinjeno glasbo. V osrednjem delu svojega Skerza op. 20 v h-molu se Chopin spominja svojega doma, ki ga ponazarja tema poljske uspavanke Lulajże Jezuniu, lulajże, lulaj (Spi mali Jezus, spi). Balada v F-duru, op. 38 je bila namenjena Robertu Schumannu, spodbudile pa naj bi ga pesmi Mickiewicza.

Sonate[uredi | uredi kodo]

Chopinovo obsežno delo vsebuje le tri sonate za klavir. Prva sonata je zgodnje delo in je bila posvečena učitelju Elsnerju. Njegova druga sonata v B-molu op. 35 (končana leta 1839) sloni na osnovi pogrebne koračnice nastale leta 1837 (marche funebre). Vsi štirje stavki so napisani v molu. Njegova tretja Sonata v h-molu je iz leta 1844 in je nekakšen koncert brez orkestra, napisana v klasični sonatni obliki.

Klavirski koncerti[uredi | uredi kodo]

Poleg solističnih del sta dobro znana dva klavirska koncerta. Koncert št. 1 v e-molu in št. 2 v f-molu. Še vedno poteka razprava ali je Chopin sam napisal orkestracijo koncertov. V teh koncertih je orkester bolj dekorativni dodatek klavirju oziroma solistu.

Glasbene datoteke[uredi | uredi kodo]

Spomeniki in obeležja[uredi | uredi kodo]

Chopinov spomenik v Varšavi
  • Od leta 2001 je mednarodno letališče v Varšavi poimenovano po Chopinu
  • Chopinov spomenik v Varšavi v parku Lazienki.
  • Chopinov spomenik v Żelazowa Wola, umetnik Józef Gosławski.
  • Bronasti kip Frederica Chopina, izdelal ga je Jožek Nowak in je bil postavljen leta 2010 v Vrt pesnikov v Münchnu.
  • Spomenik Frédéric Chopin "La note Bleue" - darilo poljske vlade mestu Dunaj.

3784 Chopin je majhen asteroid v glavnega pasu s premerom 28,53 + / - 4,4 km. Odkril ga je Eric W. Elst leta 1986. Imenuje se po Frédéricu Chopinu, poljskem skladatelju iz devetnajstega stoletja.

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 Zapis #118520539 // Gemeinsame NormdateiLeipzig: Deutschen Nationalbibliothek, 2012—2014. Pridobljeno dne 9. april 2014.
  2. ^ Piotr Mysłakowski: Was Chopin born 200 years ago?. In: Chopin Magazin 01/2010. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2010-04-19. Pridobljeno dne 2012-07-13. (en)
  3. ^ Frédéric Chopin, un franco-polo polonais, S. 2 (PDF; 77 kB)
  4. ^ Krystyna Kobylańskaya (Hrsg.): Frydryk Chopin Briefe. Berlin 1983, S. 145
  5. ^ RTV Slovenija: "Zakaj je umrl Frédéric Chopin?"

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]