Jean Sibelius

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Jean Sibelius, 1913

Jean Sibelius (v resnici Johan Julius Christian Sibelius, tudi Janne Sibelius), finski romantični skladatelj, * 8. december 1865, Hämeenlinna, † 20. september 1957 v Järvenpää pri Helsinkih. Najbolj znan je po finski himni Finlandia.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Jean Sibelius je bil rojen leta 1865 kot sin Christiana Gustafa Sibeliusa in njegove žene Marie Charlotte Borg v Hämeenlinnu, švedsko govoreče družine. Oče, zdravnik, je želel, da bi sin študiral pravo, a ga je bolj zanimala glasba. Učil se je klavir in violino. Po maturi leta 1885 se je vpisal na študij prava na Finski univerzi Imperial Alexander (zdaj Univerza Helsinki). Ta študij je pustil ter se vpisal na konservatorij, kjer je od leta 1885 do 1889 študiral glasbo. Študiral je tudi v Berlinu (1889-1890) in od 25. oktobra 1890 do 8. junija 1891 na Dunaju. Po vrnitvi na Finsko leta 1892 je postal profesor teorije in violine na helsinškem konservatoriju. Svobodni skladatelj je postal šele čez nekaj let, potem ko je dobil državno pokojnino in s tem finančno neodvisnost.

Pridružil se je finskemu narodnemu gibanju za osvoboditev države izpod carističnega jarma. Sibeliusova glasba je v tem našla svoj smisel, saj je z njo želel predstaviti portret Finske.

10. junija 1892 se je poročil z Aino Järnefelt (1871–1969). Ta čas je Sibelius dobil 6 hčera. leta 1904 se je družina preselila v svojo domačo Ainolo na obali jezera Tuusula. Sibelius je preživel dolga obdobja v tujini, tudi med letoma 1900-1901 z družino v Italiji. Komponiral in dirigiral je po raznih državah (Veliki Britaniji, Franciji in Nemčiji) in predstavljal svojo deželo svetu. Bil je tudi v Ameriki in Kanadi. Med letoma 1905-1922 je bil večkrat v Angliji.

Leta 1908 je Sibelius prestal resno operacijo raka na grlu. Leta 1926 je skoraj prenehal komponirati. V preostanku življenja je napisal le še nekaj večjih skladb. 1. januarja 1939 se je Sibelius udeležil mednarodne radijske oddaje na kateri je dirigiral svojo Andante Festivo. Predstava je ohranjena v prepisu gramofonski plošči in kasneje izdana na CD-ju. Med letoma 1939-1944 je Sibelius z ženo spet prebival v Helsinkih. Za 90. rojstni dan, leta 1955, je bilo organizirano splošno praznovanje. Philadelphia Orchestra pod vodstvom Eugene Ormandyja in Royal Philharmonic Orchestra pod vodstvom Sira Thomasa Beechama so bili le posebnih prireditev v čast njegove glasbe na Finskem.

Leta 1929 je prejel častno članstvo v londonski Royal Philharmonic Society.

Ko se je na Finskem oživilo prostozidarstvo, v času ruske nadvlade je bilo prepovedano, je bil v letu 1922 Sibelius eden od ustanovnih članov Finske lože in kasneje Grand organist v Veliki Finski Loži. Napisal obredno glasbo, ki se uporablja na Finskem ( op 113) od leta 1927 dalje in dodal dva nova dela leta 1946. Nova predelava obredne glasbe je bila narejna leta 1948, kar je eno od njegovih zadnjih del.

Delo[uredi | uredi kodo]

Sibelius je eden najpomembnejših finskih skladateljev in je eden redkih, ki so znani tudi izven meja svoje domovine. Rad je imel naravo kar je bilo pogosto vidno v njegovih delih.

Napisal je preko 100 pesnitev za vokalno-instrumentalno glasbo. Pisal je simfonije, orkestralno, scensko, komorno, klavirsko, operno, in prostozidarsko obredno glasbo.

V spomin[uredi | uredi kodo]

Po njem se imenuje glasbena Akademija Sibelius v Helsinkih.

Finski bankovec za 100 mark je imel upodobljenega Sibeliusa, dokler ni bil vzet iz obtoka v letu 2002.

Od leta 2011 Finska praznuje dan zastave 8. decembra na skladateljev rojstni dan. Dan je znan tudi kot "dan finske glasbe".

Ministrstvo za šolstvo in Sibeliusova družba Finske sta leta 1974 odprli muzej. V letu 2011 so odkrili fragment, ki se je izkazal kot osnutek manjkajoče osme simfonije.

Viri[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]