Ferruccio Busoni

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Ferruccio Busoni

Ferruccio (Dante Michelangelo Benvenuto) Busoni, italijanski pianist, skladatelj, dirigent in pedagog, * 1. april 1866, Empoli pri Firencah, † 27. julij 1924, Berlin.

Busoni je bil sin italijanskega virtuoza na klarinetu in nemške pianistke. Pri desetih letih je kot pianist, skladatelj in improvizator debitiral na koncertnem odru in veljal za čudežnega otroka. Leta 1881 (pri 15. letih) se je vpisal na konservatorij Accademia Filarmonica v Bologni. Leta 1886 je odšel na študij v Leipzig, od leta 1888 pa je študiral klavir na konservatoriju v Helsinkih, nato v Moskvi (1890-1891) in Bostonu (1891-1894). Med 1. svetovno vojno je živel v izgnanstvu v Zürichu. Od leta 1920 do svoje smrti je poučeval mojstrske razrede kompozicije na berlinski akademiji Akademie der Künste. Do smrti je stanoval v predelu Berlin-Schöneberg (Viktoria-Luise-Platz 11), kjer danes tudi stoji spominska plošča.

Busoni je izdal kompletni klavirski zbirki del Johanna Sebastiana Bacha in Franza Liszta. V svoji knjigi Entwurf einer neuen Ästhetik der Tonkunst (1907) je opisal tedaj nove tonovske načine, tonske sisteme in prve možnosti elektronske produkcije zvoka.

V spomin Ferruccia Busonija je poimenovano vsakoletno pianistično tekmovanje, ki poteka že od leta 1949 v Bolzanu (Italija). Ena najbolj znanih prvonagrajenk je pianistka Martha Argerich (nagrado je prejela leta 1957). Busonijeva nagrada je tudi nagrada s področja kompozicije, ki jo podeljuje Akademija umetnosti v Berlinu.

Dela (izbor)[uredi | uredi kodo]

Busoni za klavirjem
  • Violinski koncert, D-dur op. 35a (UA: Berlin 1897)
  • Koncert za klavir in orkester op. 39 (UA: Berlin 1904)
  • Fantasia Contrappuntistica (komponirana na teme štiriglasne fuge iz Bachove Kunst der Fuge
  • Berceuse élégiaque op. 42 (UA: New York 1911)
  • Nocturne symphonique op. 43 (UA: Berlin 1914)
  • Indijanska fantazija za klavir in orkester op. 44 (UA: Berlin 1914)
  • Arlecchino oder Die Fenster, opera (UA: Zürich 1917)
  • Dve kontrapunktični etudi po J. S. Bachu (UA: 1917)
  • Concertino za klarinet in mali orkester op. 48 (UA: Zürich 1918)
  • Divertimento za flavto in orkester op. 52 (UA: Berlin 1921)
  • Doktor Faust, opera; dokončal jo je Philipp Jarnach (UA: Dresden 1925)

Tematsko in kronološko je seznam Busonijevih del uredil Jürgen Kindermann. Zbrana so v katalogu Kindermannverzeichnis oziroma Busoni-Verzeichnis.

Znani učenci[uredi | uredi kodo]

Busonijev grob v Berlinu.

Med njegove študente sodijo:

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Informacije o Ferrucciu Busoniju
  • Antony Beaumont: Busoni the Composer. Indiana University Press, Bloomington 1985, ISBN 0-253-31270-1
  • Ferruccio Busoni: Entwurf einer neuen Ästhetik der Tonkunst, komentirana in posodobljena nova izdaja, ISBN 3-7959-0793-4
  • Ferruccio Busoni/José Vianna da Motta: Briefwechsel 1898-1921, Noetzel, Wilhelmshaven 2004, ISBN 3-7959-0833-7
  • Della Couling: Ferruccio Busoni: »A Musical Ishmael«, Scarecrow Press, Lanham 2005, ISBN 0-8108-5142-3
  • Edward J. Dent: Ferruccio Busoni: A Biography, Oxford University Press, Oxford 1933
  • Jürgen Kindermann: Thematisch-chronologisches Verzeichnis der musikalischen Werke von Ferruccio B. Busoni iz zbirke Studien zur Musikgeschichte des 19. Jahrhunderts, Bd. 19, Gustav Bosse, Regensburg 1980, ISBN 3-7649-2033-5
  • Marc-André Roberge: Ferruccio Busoni: A Bio-Bibliography, Greenwood Press, New York, Westport, Conn., London 1991, ISBN 0-313-25587-3
  • Larry Sitsky: Busoni and the Piano: The Works, the Writings, and the Recordings, Greenwood Press, New York, Westport, Conn., London 1986, ISBN 0-313-23671-2 1916 (Insel-Verlag, Band 200)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]