Državni simboli Slovenije

Državni simboli Slovenije so simboli, ki se uporabljajo v Sloveniji in tujini za predstavitev slovenskega naroda in njegovih ljudi.

Politični in etnični simboli[uredi | uredi kodo]

Najpogostejša in najprepoznavnejša simbola sta slovenska himna (Zdravljica) in zastava.
Grb Slovenije, del zastave.
Lipov list, pomemben del slovenske narodne dediščine. Vaški zbori, sveti in druga srečanja so tradicionalno potekali okrog okroglih miz pod takšnim drevesom.
Stilizirana grafična predstavitev treh vrhov Triglava, osrednjega motiva sedanjega grba, je od druge svetovne vojne delovala kot nacionalni simbol.
Kranjski grb (ali samo njegov orel), grb zgodovinske pokrajine Kranjske, še vedno velja za narodni simbol, vendar se ga običajno dojema iz zgodovinskega vidika.
Glavna simbola Karantanije, knežji kamen in vojvodski prestol, Slovenci pogosto obravnavajo kot slovenska nacionalna simbola.
Konec osemdesetih let so začeli kot slovenske nacionalne simbole dojemati tudi nekatere simbole srednjega veka. Med njimi sta najbolj priljubljena tako imenovani slovenski (tudi karantanski in venetski) klobuk, heraldični lik grba Slovenske marke, in heraldični simbol črni (karantanski) panter, rekonstrukcija domnevnega grba kneževine Karantanije.

Drugi simbol, povezan s Triglavom, izvira iz pripovedke o Zlatorogu, mitskemu gamsu (oziroma kozorogu), ki živi v začaranem vrtu blizu vrha.
V Sloveniji pogosto gojijo nageljne; zlasti rdeči nagelj velja za narodno rastlino.
Slovenske endemične živali, vključujoč človeško ribico, kranjsko čebelo in lipicanca, se včasih obravnava kot predstavnike slovenske nacionalne identitete.
Delo Sejalec (1907) slikarja Ivana Groharja, spisi protestantskega reformatorja Primoža Trubarja in France Prešeren, slovenski romantični pesnik, pogosto predstavljajo slovensko nacionalno identiteto.
V to kategorijo sodi tudi značilna arhitektura, kot je kozolec, predvsem dvojni kozolec, znan kot toplar.

Dr. Jožko Šavli (2007). Karantanija. Bilje, SLO: Založba Humar. ISBN 978-961-6097-29-1.