Kranjska čebela

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Kranjska čebela
Kranjska čebela na zlati rozgi
Kranjska čebela na zlati rozgi
Ohranitveno stanje taksona
preživetje zagotovljeno
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Arthropoda (členonožci)
Razred: Insecta (žuželke)
Red: Hymenoptera (kožokrilci)
(nerangirano) Anthophila (čebele)
Družina: Apidae (prave čebele)
Rod: Apis
Vrsta: Apis mellifera (domača čebela)
Podvrsta: A. m. carnica
Tričlensko ime
Apis mellifera carnica
Pollmann, 1879

Kranjska čebela, tudi kranjska sivka (znanstveno ime Apis mellifera carnica), je avtohtona čebelja pasma, ki je nastala na območju Slovenije. Najdemo jo sicer tudi na ozemlju širše Koroške in Štajerske (tudi v Avstriji), na Madžarskem, v Romuniji, Hrvaški, Bosni in Hercegovini, Srbiji, Nemčiji ter ponekod drugod. Trenutno je druga najbolj razširjena čebelja pasma na svetu, ki se veliko uporablja v čebelarstvu.

Značilnosti pasme[uredi | uredi kodo]

Kranjska čebela je umirjena pasma, namenjena pridobivanju medu in drugih čebeljih pridelkov v gosto naseljenih območjih. Od ostalih podvrst medonosnih čebel se loči tako po zunanjih lastnostih kot tudi po vedenjskih lastnostih.

Posebnosti v zunanjem izgledu[uredi | uredi kodo]

  • vitko telo
  • temno rjava barva obročkov zadka
  • sive dlačice na zadku

Prednosti za čebelarstvo[uredi | uredi kodo]

  • majhna poraba zimske hrane,
  • hiter pomladanski razvoj,
  • usmerjenost v izkoriščanje paše v gozdu,
  • dobra orientacija
  • hitro zmanjšanje obsega zalege v brezpašnem obdobju
  • zalega izgine zgodaj jeseni

Kranjska čebela je miroljubna do čebelarja in ni preveč dovzetna za ropanje s strani drugih čebel. Zdravstveno je skoraj popolnoma odporna proti bolezenski pršičavosti čebel (acariosis apis), je pa tudi dokaj odporna proti nosemi (nosemosis apium) in čebelji gnilobi (pestis apium) ter proti varozi čebel (varoozis)[navedi vir].

Slabosti za čebelarstvo[uredi | uredi kodo]

Galerija[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]