Damastion

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Antična plemena in naselja v južni Iliriji na meji med Grki in Tračani

Damastion (grško: Δαμάστιον [Damástion]), antično dardansko mesto na osrednjem Balkanu. Mesto je stalo na eni od več možnih lokacij v Srbiji,[1] Makedoniji ali Albaniji, njegov natančen položaj pa še vedno ni z gotovostjo določen. Bilo je mejno mesto med Ilirijo in Peonijo, verjetno bolj na strani slednje. O njem je pisal samo Strabon, ki pravi, da je stalo na področju Ohrida in imelo rudnike srebra.[2][3] Natančnejšega položaja mesta ni opisal.

Lokacija[uredi | uredi kodo]

Damastionski srebrnik iz 4. stoletja pr. n. št.; na prednji strani je Apolonova podoba, na zadnji pa trinožnik in napis ΔΑΜΑΣΤΙΝΩΝ – ΚΗΦΙ (DAMASTINON - KNFI)

Damastion je iz svojega srebra koval kovance z Apolonovo podobo na prednji strani in trinožnikom in napisom ΔΑΜΑΣΤΙΝΩΝ (DAMASTINON) na zadnji. Kovance so odkrili na večih mestih na Balkanu, največ v južni Srbiji, vzhodni Makedoniji, zahodni Bolgariji, v Skadru v Albaniji in celo v Romuniji, Trstu in na Krfu. Kovanci so iz 4. stoletja pr. n. št..

Večina poskusov, da bi določili natančno lokacijo mesta, je temeljila ravno na študiji kovancev in njihovi porazdelitvi. Eden od poznavalcev, dr. Imhoof-Blumer, si prizadeva odkriti sodobne izpeljanke imena in domneva, da bi Damastion lahko bil v vasi Damesi v Albaniji.[4] Obstajajo tudi številne druge hipoteze,[5][6] na primer da je stal blizu Resena v jugozahodni Makedoniji (antični Peoniji).[7]

Po trditvah dr. Petra Popovića iz Beograda je zelo verjetna lokacija mesta nedavno odkrito arheološko najdišče Kale-Krševica jugovzhodno od Vranja v južni Srbiji,[8] kjer so odkrili temelje antičnega grškega mesta iz 5. stoletja pr. n. št..[1]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Prebivalci mesta, ki so se imenovali Damastini in niso bili posebno ilirsko pleme, so bili v 4. stoletju pr. n. št. podložniki kralja Bardilisa.[9] Leta 431 pr. n. št. so mesto kolonizirali Grki z otoka Egine.[10] Njihovi kovanci so krožili po sedanjem Kosovu in Pomoravju, pa tudi dlje proti zahodu in do južne obale Jadranskega morja.[11] Po porazu dardanskega kralja Bardilisa je mesto zasedel Filip II. Makedonski.[12]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 P. Popović, Numismatic finds of 4th-3th centuries BC from Kale at Krševica (southeastern Serbia), Arheološki vestnik, 58, 2007, str. 411-417. [1]
  2. ^ J.J. Wilkes, The Illyrians, 1992, ISBN 0631198075, str. 223.
  3. ^ Strabon, 7.7, 8.
  4. ^ J.M.F. May, The coinage of Damastion and the lesser coinages of the Illyro-Paeonian region, Oxford University Press, London, 1939.
  5. ^ R.J. A. Talbert, Barrington atlas of the Greek and Roman world: map-by-map directory, Tome 1, str. 758.
  6. ^ J.J Wilkes, The Illyrians, str. 128.
  7. ^ Z. H. Archibald, The Odrysian Kingdom of Thrace: Orpheus Unmasked,1998, ISBN 0198150474, str. 107.
  8. ^ P. Popović, Kale-Krsevica excavations 2001-2004, Vestnik Narodnega muzeja Vranje, 33, 2005, str. 25-49.
  9. ^ D.M.Lewis, The Cambridge Ancient History, Volume 6: The Fourth Century BC, ISBN 0521233488, 1994, str. 429.
  10. ^ M. Herman, An Inventory of Archaic and Classical Poleis, 2004, ISBN 0198140991.
  11. ^ J.J Wilkes, The Illyrians, str. 176.
  12. ^ M.J Treister, The Role of Metals in Ancient Greek History, ISBN 9004099174, str. 285.